Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) meni, da bi bilo treba ob okrevanju gospodarstva in napovedani inflaciji ter "prenizkem" določenem znesku minimalnih življenjskih stroškov januarja 2022 minimalno plačo povečati za 10,36 odstotka, s 1024,24 evra bruto na 1133,35.
Minimalna plača bi že morala biti višja
"Vsi kazalniki, ki jih zakon določa kot relevantne pri uskladitvi zneska minimalne plače, nakazujejo, da bo treba v letu 2022 znesek minimalne plače ustrezno povišati," so v ZSSS, ki ga vodi Lidija Jerkič, zapisali v pozivu ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Upoštevaje okrevanje gospodarstva, podatke o napovedani rasti cen življenjskih potrebščin in druge kazalnike, ki so podlaga za redno uskladitev zneska minimalne plače, in tudi "iz razloga trenutno veljavnega prenizkega zneska minimalnih življenjskih stroškov v višini 613,41 evra" pozivajo, da se znesek minimalne plače prihodnjega januarja poviša s 1024,24 evra bruto na 1133,35 oziroma za 10,65 odstotka. Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov, opravljen v letu 2017 na podlagi podatkov iz let 2016 in 2015, namreč ne odraža več realnega zneska, saj bi moral biti ta ob ponovnem izračunu že zgolj zaradi upoštevanja povišanja cen v vmesnem obdobju višji.
"Če zasledujemo vsi isti cilj, naj ZSSS podpre mini davčno reformo in uvedbo razvojne kapice"
Stopnja inflacije v obdobju od začetka januarja 2017 do konca decembra 2020 je namreč 3,9 odstotka. Zgolj ob upoštevanju letne inflacije v opazovanem obdobju bi znesek minimalnih življenjskih stroškov danes moral znašati najmanj 637,33 evra, neto znesek minimalne plače pa 764,80 evra oziroma 1.078,74 evra bruto, pojasnjujejo v ZSSS.
"Nepotrebna provokacija ZSSS"
Delodajalci nad predlogom sindikatov seveda niso navdušeni. "V skladu z novelo zakona o minimalni plači se je ta že s 1. januarjem letos povišala za kar 8,9 odstotka, ob tem pa so bile cene decembra 2020 medletno nižje za 1,1 odstotka. Zato za leto 2022 in prihajajoča leta na GZS pričakujemo, da se bo minimalna plača usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Gospodarstvo zaradi izzivov epidemije višjega usklajevanja ne bo preneslo, saj se sooča z rekordno rastjo drugih stroškov, cen surovin in energentov," pravi izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in pojasnjuje: "Ker vsako delo in vsako delovno mesto šteje, naj trg delovne sile določa pravo višino in razmerja plačil za posamezno delo. Želimo si, da bi vlada okrepila delovanje trga dela z oblikovanjem davčnih spodbud za izplačevanje višjih neto plač zaposlenim. Tudi zato, da se mladi strokovnjaki ne bi odločali za odhod na delo v tujino. Zahtevati skoraj 10,5-odstoten dvig minimalne plače razumemo kot nepotrebno provokacijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).Če zasledujemo vsi isti cilj - pravično in stimulativno plačilo zaposlenih -, ZSSS vabim, da se našim prizadevanjem pridruži in podpre mini davčno reformo in uvedbo razvojne kapice."
In kaj bo odločil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v pristojnosti katerega je vsakoletna določitev višine minimalne plače? "Na ministrstvu smo seznanjeni tako z željami delodajalcev po zamrznitvi ali drugačni opredelitvi zneska minimalne plače kot željami sindikatov po novem izračunu višine minimalnih življenjskih stroškov. Menimo, da je treba najprej opraviti konstruktivno razpravo socialnih partnerjev, nato pa sprejeti nadaljnje odločitve. Gre za pomembno vprašanje, ki ga ni mogoče urejati brez vsaj temeljitega posvetovanja s socialnimi partnerji kot ključnimi deležniki na tem področju," so odgovorili z ministrstva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
