Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.
Po predlogu Katedrale Svobode bi tako Janša, Kučan, Logar in Pahor tvorili mandatarsko skupino, ki bi s soglasjem določila, kdo izmed članov bi bil predsednik vlade. Če soglasja ne bi mogli doseči, bi o tem, kdo bo prevzel najvišjo politično funkcijo v državi, odločal žreb.
Preostali trije bi bili podpredsedniki vlade in bi vodili tudi vsak po en resor. Preostalih pet ministrov bi imenovale parlamentarne stranke, in sicer v trenutnem sklicu DZ vsaka enega, mandatarska skupina pa bi jih razporedila po resorjih.
Vlada bi imela devet članov, poleg predsednika vlade še osem ministrov, in sicer za finance, pravosodje in notranje zadeve, obrambo, zunanje in evropske zadeve, gospodarstvo, infrastrukturo, izobraževanje in znanost ter za socialne zadeve, kamor bi pripojili tudi zdravstvo.
Vlada bi v treh mesecih sprejela nacionalni reformni program s konkretnimi izvedbenimi točkami. Program bi se v naslednjih treh mesecih operacionaliziral v finančnem, kadrovskem, organizacijskem in časovnem pogledu. "Konsolidacija nacionalnega reformnega programa v roku do 25. junija 2024 pomeni zavezo slovenskega političnega razreda za konec tranzicijske konfrontacije in stagnacije," so zapisali v predlog.
"Odpovedati se bomo morali raznim radikalnim idejam"
Predlog so oblikovali, saj se je naša država od njenega nastanka znašla na dnu, ki je navidez brezizhodno, stanje bi lahko opredelili tudi kot "mafijsko demokracijo", je dejal Jambrek. Mandatarsko skupino pa so sestavili iz "prve lige slovenskih politikov z nesporno avtoriteto, izkušnjami in politično legitimnostjo", ki bi jim zaupali vodenje države in krize. Med sabo jih želijo povezati in ugotoviti, ali so se sposobni pogovarjati in doseči politično sinergijo. To bi bil po njegovem mnenju začetek nove vlade za sedanji čas, "ko je tej vladi izpuhtel zadnji kanec legitimnosti in reformne energije".
Rupel opozarja, da se bomo tudi zaradi zunanje politične situacije, morali navaditi pogovarjati z ljudmi, s katerimi se ne strinjamo. "Odpovedati se bomo morali raznim radikalnim idejam, da je treba očistiti Slovenijo ne vem kakšnega gibanja, osebe ali pa njegovih pristašev," je dejal. Slovenija je bila v času, ko sta politična pola sodelovala, zelo uspešna država, je poudaril.
Slovenija mora funkcionirati kot normalna, moderna država, kjer kljub razlikam najdemo odgovore na skupna vprašanja, to pa je odgovornost tako koalicije kot opozicije, meni Petrič. Aktualna vlada namreč izgublja avtoriteto in ugled, zato so "provokativno idejo" o krizni in reformni vladi v Katedrali Svobode navrgli kot "hrano za razmislek". Poudaril je, da ima glavno besedo pri menjavi oblasti parlament. "Gre za to, da se v okviru parlamentarnih procedur doseže neko soglasje, dogovor," je dejal, pri čemer je ta predlog izhodišče za debato.
"Čas je, da se nehamo opotekati v tranziciji in da smo do te tranzicije tolerantni. Dejstvo je, da se politika, politični odločevalci morajo zavedati svoje državotvorne odgovornosti," pa je dodal Zalaznik. Aktualna vlada se je namreč odpovedala številnim reformam, ki jih je napovedovala na začetku mandata, kar pa ni uresničevanje razvojnega potenciala, ki ga Slovenija ima, meni.
Kot je zaključil Petrič, pa želijo s tem predlogom spodbuditi aktualno vlado k razmisleku, da v preostanku mandata naredi več.
Sicer pa Katedrala Svobode v torek pripravlja tudi konferenci z naslovom Stanje v Republiki, na kateri bodo s svojimi člani med drugim razpravljali tudi o današnjem predlogu.