Projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), največja energetska investicija v zgodovini samostojne Slovenije, ki bi morala po prvotnih načrtih obratovati do leta 2054, se je le slabo desetletje od začetka obratovanja dokončno finančno sesul.
Projekcije namreč razkrivajo, da TEŠ le še meseci ločijo od stečaja. Ocenjena izguba šoštanjske elektrarne naj bi v letu 2025 znašala od 150 do 200 milijonov evrov. Razmere na trgu električne energije in kuponov ogljikovega dioksida se bodo v prihodnjih letih le še slabšale. Že leta 2026 bosta TEŠ in Premogovnik Velenje skupaj ustvarila več kot 300 milijonov evrov izgube, do leta 2033 pa že več kot 2,1 milijarde evrov. Medtem ko naj bi se cena električne energije po letu 2028 začela zniževati, bodo krepko zrasle še cene emisijskih kuponov, ki bodo po napovedih že leta 2027 celo dražji od cene megavatne ure električne energije.
TEŠ bo tako morala reševati država. Šoštanjsko elektrarno bo skupaj s Premogovnikom Velenje očitno že v prihodnjih tednih izločila iz HSE in ga prenesla na posebno javno podjetje v njeni lasti. Le na ta način bo mogoče TEŠ obdržati pri življenju kot proizvajalca električne energije in vir ogrevanja za več kot 35 tisoč prebivalcev Šaleške in Savinjske doline.
Toda ključno vprašanje ostaja: kako se je lahko Sloveniji zgodila investicija, ki je stala 1,43 milijarde evrov, zgolj v slabih desetih letih obratovanja pa pridelala še za skoraj milijardo evrov izgube? Kdo so v operativnem in političnem smislu najbolj odgovorni za projekt, ki je že od začetka temeljil na zavajanjih, lažeh in manipulacijah z vhodnimi podatki, sprevrgel pa se je v eno največjih korupcijskih afer v zgodovini države?
Uroš Rotnik, nekdanji direktor TEŠ
Njegova vloga: če je pokojni Ivan Atelšek, dolgoletni neformalni šef šaleškega energetskega lobija, veljal za ideologa projekta TEŠ 6, je bil Uroš Rotnik operativni vodja in prvi buldožer politike izvršenih dejstev pri njegovi pripravi. TEŠ je vodil v času priprave projekta, ki je imel kar šest investicijskih načrtov. Imel je ključno vlogo pri odločitvi, da se gre v gradnjo 600-megavatnega bloka, ki je krog dobaviteljev tehnološke opreme zožila le na enega ponudnika – francoski Alstom. Pogodba, ki jo je podpisal Rotnik, je bila ključni razlog za poznejše astronomske podražitve projekta. Alstomu je dovoljevala, da ceno opreme navija, in to brez omejitev, TEŠ pa pri branjenju njenih interesov zvezala roke. Šele z njegovo razrešitvijo novembra 2010 sta država in HSE prvič dobila resnejši vpogled v projekt, katerega vrednost se je do takrat s prvotnih 600 milijonov evrov več kot podvojila.
Epilog: Rotnik je danes prvi med obdolženimi na sojenju v zadevi TEŠ 6. Kriminalisti so ga ovadili tudi zaradi spornih poslov s trboveljskim Rudisom, pri katerih je vsaj osem milijonov evrov končalo na računih v Švici. Rotnikovo javno znano premoženje je vredno več milijonov evrov.
Milan Medved, nekdanji direktor Premogovnika Velenje
Njegova vloga: čeprav Medved z izvedbo projekta TEŠ 6 uradno ni imel nič, je odgovoren za njegovo največjo laž – podatke o ceni, količinah in kurilni vrednosti premoga za novo elektrarno.
V Šoštanju so tako novi blok začeli graditi, ne da bi vnaprej vedeli, koliko lignita je pod Velenjem sploh še na voljo. Poznejše natančnejše preverjanje zalog je pokazalo, da teh ni dovolj za celotno življenjsko dobo TEŠ 6 oziroma so (pre)težko dostopne. Medved je ves čas vedel, da se bo ekonomika TEŠ 6 zaradi zavajajočih podatkov sesula kot hiša iz kart, a se je do zadnjega javno sprenevedal.
Epilog: Medved nikoli ni bil ovaden ali obdolžen zaradi sumov kaznivih dejanj, povezanih s TEŠ 6. Leta 2019 je bil pravnomočno obsojen zaradi oškodovanja premogovnika, 130 tisoč evrov odškodnine pa je velenjski družbi izplačala zavarovalnica.
Peter Kotar, nekdanji lobist
Njegova vloga: Kotar, nekdanja siva eminenca slovenske energetike, je bil direktor in lastnik podjetij, ki so za TEŠ pripravljala strokovne in druge podlage projekta, hkrati pa so svetovala Alstomu. Veljal je za zvezo med Rotnikom in Francozi, že med gradnjo TEŠ 6 pa je razpolagal z velikimi količinami gotovine.
Epilog: Kotar je eden od obdolženih na sojenju v zadevi TEŠ 6.
Borut Pahor, nekdanji predsednik vlade
Njegova vloga: v času vlade Boruta Pahorja (2008-2011) so v TEŠ in HSE storili odločilne korake za to, da se projekta "ni dalo več ustaviti". Njegova odgovornost je politična.
Pahor je javno podpiral gradnjo novega bloka, četudi je že postajalo jasno, da projekt temelji na zavajajočih podatkih: od umetno znižane cene premoga naprej. Na svojo mizo je prejel več dokumentov, ki so to jasno dokazovali. Kljub temu nikoli ni podprl začasne zaustavitve projekta, saj ni želel iti v spor z jastrebi šaleškega lobija iz takrat še lastne stranke.
Epilog: leta 2018 je parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo je vodil Matjaž Hanžek, policiji naznanila sume, da je Pahor storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi. Policija je končala preiskavo, ne da bi ga zaslišala. Leta 2021 je zadevo znova odprl Nacionalni preiskovalni urad (NPU), a jo dve leti pozneje končal s poročilom.
Matej Lahovnik, nekdanji minister za gospodarstvo, in Franci Križanič, nekdanji minister za finance
Njuna vloga: naveza Lahovnik-Križanič je svojo moč v Pahorjevi vladi izkoriščala za trasiranje poti projektu. Pomisleke o tem, da bi ga bilo pametneje ustaviti, sta na vladi v kali zatirala z vsiljevanjem razvodenelih sklepov, namenjenih le kupovanju časa. Ves čas sta vztrajala, da se mora projekt nadaljevati: Lahovnik kot minister, pristojen za energetiko, Križanič pa kot nekdanji svetovalec TEŠ z zavzemanjem, da projekt dobi poroštvo države.
Pri tem sta imela zaslombo v Pahorju – tudi po tem, ko se je izkazalo, da pogodba z Alstomom nima protikorupcijske klavzule. Ta je v njunem času v vladi začela veljati. "Zaupal sem Mateju Lahovniku, ki je bil glavni minister za to vprašanje, da je naložba dobra, upravičena, hkrati pa tudi skrbno vzel njegove napotke glede dolžnih ukrepanj, da bi bila naložba stroškovno optimalna," je mnogo let pozneje Pahor povedal v državnem zboru.
Epilog: policija je leta 2023 preiskavo proti Lahovniku in Križaniču končala s poročilom, v katerem ni ugotovila sumov kaznivih dejanj nevestnega dela v službi.
Janez Janša, nekdanji predsednik vlade
Njegova vloga: temelji projekta TEŠ 6 so bili postavljeni v času prve Janševe vlade.
Spomladi 2008, nekaj mesecev pred volitvami, je TEŠ podpisal pogodbo z Alstomom in mu nakazal 25 milijonov evrov "rezervacije", za katero se je pozneje izgubila vsaka sled. HSE so v tem času obvladovali kadri SDS. "V času našega mandata ni bilo junaka, ki bi rekel, da je to projekt, ki bo stal eno milijardo evrov. Razglasili bi ga za neprištevnega," je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo državnega zbora dejal Janša. Toda že v drugi polovici leta 2007, torej v času njegove vlade, je uradna vrednost projekta presegala milijardo evrov.
V času druge Janševe vlade leta 2012 pa je TEŠ dobila poroštvo države za posojilo Evropske investicijske banke, kateri še danes dolguje 286 milijonov evrov. Pred tem se ni prepričala o resničnosti in izvedljivosti zavez, ki jih je v zameno prejela od TEŠ, HSE in premogovnika. Te so se le nekaj mesecev pozneje izkazale kot neustrezne.
Epilog: Janša je v poročilu Hanžkove komisije naveden med osebami, politično odgovornimi za projekt, a ga ta nikoli ni osumila kaznivih dejanj.
Andrej Vizjak, nekdanji minister za gospodarstvo
Njegova vloga: Vizjak je vodil ministrstvo v času, ko je to dvakrat izdalo energetsko dovoljenje za projekt TEŠ 6, v njegovem imenu pa je Rotniku prižgal neformalno zeleno luč za podpis pogodbe z Alstomom. V letih 2007 in 2008 je podpiral TEŠ 6 kot naložbo, nujno za domači energetski sistem. Po odhodu z oblasti je obrnil ploščo in postal velik kritik projekta. Bil je Janšev ključni mož v energetiki. Med mandatom je na mizo dobival zapisnike medresorske komisije, da projekt ne teče po predvidenem načrtu, a ni ukrepal.
Epilog: Vizjak ni bil nikoli v nobenem postopku, povezanem s TEŠ 6.
