(ODZIVI) Velenjski župan: "Čudno, da potrebuje pomoč Šaleška dolina, ne pa slovenska energetika"

Obvod je beseda, s katero so neformalno pomirili ljudi, ki v Šaleški dolini delajo in živijo. Ker da državni HSE po novem letu zaradi evropskih pravnih smernic iz svojih profitabilnih centrov ne bo mogel več pomagati svojim "izgubarjem", torej termosektorju, v katerega sodita tako Termoelektrarna Šoštanj (Teš) kot Premogovnik Velenje (PV), bodo s pojasnilom, da pomagajo sistemu ogrevanja doline, ne pa proizvodnji električne energije, sprejeli interventni zakon in na podlagi tega (domnevno iz dobička HSE) še naprej pomagali šaleškima podjetjema. O vsem tem so bili župana Šoštanja in Velenja, direktorja energetskih družb in predstavniki zaposlenih, torej oba podjetniška sindikata, seznanjeni pred srečanjem ministra Bojana Kumra z novinarji.

Kar smo želeli

Zaskrbljenosti predsednika podjetniškega sindikata v Premogovniku Velenje Simona Lamota tako ni bilo zaznati. "Ker se Zakona o prestrukturiranju doline in Zakona o postopnem zapiranju premogovnika nikamor ne premakneta, ker menda še nimajo narejenih vseh smernic, je to tisto, kar smo želeli. Sedaj dovoljeno razmerje plačevanja TEŠ in PV s strani HSE naj bi s prvim januarjem po evropskih smernicah postalo nedovoljena gospodarska pomoč, zato je za ta del bilo treba najti rešitev," je pojasnil Lamot. TEŠ, čeprav je stroškovna cena megavata električne energije občutno višja kot tržna cena (proizvodna cena je okoli 180 evrov za megavatno uro), bo tako lahko še naprej deloval, ker bo ogreval Šaleško dolino. Ker pa ne more obratovati zgolj s takšno močjo, ki bi jo potreboval za ogrevanje, bo ob tem imel viške električne energije, ki jih bo prodajal, negativna razlika v ceni pa bo pokrita z interventnim zakonom.

Da je stroškovna cena tako velika, Lamot krivdo pripisuje vladnim odločevalcem v letih 2017, ki si, v nasprotju z večino evropskih držav, niso znali/želeli zagotoviti izjeme pri plačevanje okoljskih kuponov. "Sedaj ugotavljajo, da lahko države, ki so takrat zaprosile za omilitvene ukrepe, te podaljšujejo, novi pa bi zelo težko obrazložili, zakaj bi to rabili. Takrat smo bili torej bolj papeški od papeža, zdaj pa si ne moremo premisliti. Interventni zakon je tako, pojasnjujejo, nekaj, kar je treba sprejeti, da gre vse skupaj naprej. In da v miru pripravijo oba zakona."

Stečaj za lokalno skupnost nesprejemljiv

Prav dejstvo, da zakonov še ni, je največja težava, meni šoštanjski župan Boris Goličnik. Zato je treba iskati nove rešitve. "Projekcija HSE kaže na insolventnost termodivizije v prihodnjem letu. Glavni razlog je razmerje med tržno ceno elektrike in okoljskimi kuponi. Prikazano je bilo, da bo v prihodnjih letih cena elektrike nižja, kot je cena teh kuponov. Predstavljene so bile možnosti stečaja TEŠ, kar je za nas nesprejemljivo. Ne nazadnje je od pridobivanja elektrike v naši dolini odvisnih 2500 delovnih mest," je poudaril Goličnik.

"Težko me danes kdo prepriča, da je tri- ali štiriodstotna proizvodnja premoga, namenjena za toplotno energijo, glavna težava energetskega objekta. Izjave v javnosti kažejo, da potrebuje pomoč Šaleška dolina, ne pa slovenska energetika. Nekoliko čudno," je komentiral velenjski župan Peter Dermol. "Čudno je, da mi vsa leta opozarjamo na težave, na potrebe Šaleške doline, potem pa nekaj mesecev pred koncem leta dobiš neposredno informacijo, da bo s prvim januarjem treba sprejeti težke odločitve. Odločitve, ki danes nikakor ne zagotavljajo pravičnega prehoda. Ravno nasprotno, ogrožajo pravičen prehod, saj bi pred tem morala biti sprejeta ključna zakona. In, nenavadno, interventni zakon bo sprejet tako, ostala, ki bi zagotavljala pravičen prehod, pa ne," je ostro nadaljeval Dermol. Nenavadno se mu zdi tudi, da mati "HSE proizvede več sto milijonov evrov dobička, na drugi strani pa odvisna družba ustvari izgubo. Meni to v normalnem sistemu ni domače, ne razumem tega, pa prihajam s tega področja. Posvetoval se bom z različnimi strokovnjaki, tudi interno skupino, ki sem jo ponovno sklical, in se bomo dogovorili o nadaljnjih korakih. Ne želim oporekati odločitvam vlade ne posameznim direktorjem, želim pa kot župan zaščititi javni interes."