Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev. Za interpelacijo so glasovali vsi prisotni poslanci SDS, ki so Klemnu Boštjančiču očitali negospodarno upravljanje z javnimi sredstvi, zlorabo položaja in zavajanje javnosti, predvsem pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. Podprli so jo tudi prisotni poslanci NSi in nepovezana poslanka Eva Irgl.
Po uspešno prestani interpelaciji je Boštjančič ocenil, da je bila razprava v DZ predvsem politični šov. Kot je dejal, si niti ni delal utvar, da bo dejansko namenjena pojasnitvi dejstev. "Sem človek številk in verjamem, da so številke dovolj zgovorne, vlada in ministrstvo za finance delata zelo uspešno," je prepričan.
"Poslanci opozicije, predvsem poslanci SDS, so kot papige ponavljali ene in iste izjave, pretežno vnaprej napisane," je bil kritičen v izjavi za medije po koncu današnjega zasedanja DZ. Kot je pojasnil, se je tudi zaradi navedenega odločil, da ob koncu razprave izkoristi možnost, da se še enkrat oglasi in zavrne očitke.
"Ampak seveda spet nisem presenečen, da sem kljub temu, da sem na tiste najbolj pogosto omenjene odgovoril, takoj dobil očitek, da nisem na nič odgovoril," je sklenil minister.
Litijska prvi povod za interpelacijo
Povod za interpelacijo je bil nakup stavbe za potrebe sodišč nas Litijski cesti v Ljubljani konec lanskega leta. Kot je zjutraj spomnil Zvonko Černač (SDS), je vlada odločitev o nakupu stavbe sprejela v slabem tednu dni na dveh dopisnih sejah in tik pred prazniki je bilo nakazanih 7,7 milijona evrov za podrtijo, ki je bila pred tem kupljena za 1,7 milijona evrov.
"Po letu dni je na Litijski 51 še večja podrtija. V tej zgradbi nikoli ne bodo sodišča, odgovorni za ta posel pa razen nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan še naprej vladajo. In delajo vse, da bi odgovornost prevalili na tiste, ki so opozarjali na kršitve zakonodaje," je dejal Černač.
Največjo odgovornost za ta nakup po njegovih besedah nosi prav Boštjančič. Brez njegove protizakonite prerazporeditve manjkajočih sredstev v višini 6,5 milijona evrov iz splošne proračunske rezervacije, ki niso bila porabljena za popoplavno obnovo, namreč nakupa ne bi bilo.
V drugem delu interpelacije so poslanci SDS Boštjančiču očitali izgubljeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili njegovega podjetja v davčno oazo. Boštjančičevo podjetje Brio je namreč leta 2015 nakazalo 30.940 evrov na transakcijski račun enega od podjetij v državi Belize, ki je bila takrat na evropskem seznamu držav, problematičnih zaradi izogibanja plačilu davkov.
V SDS so med očitki ministru izpostavili tudi domnevno korupcijo pri prodaji Športne loterije. Pri tem so se sklicevali na današnje poročanje nekaterih medijev, da naj bi Boštjančič v zameno za dovoljenje finančnega ministrstva za prodajo loterije zahteval denar zase in za Gibanje Svoboda.
Kako je odgovarjal Boštjančič
Boštjančič je vse očitke zavrnil. Nakupa stavbe na Litijski ni vodilo ministrstvo za finance, je opozoril. "Minister za finance ne more biti odgovoren za ravnanja, ki so v pristojnosti drugih ministrstev in ministrov," je dejal.
Kot je pojasnil, je ministrstvo za pravosodje potrebo po dodatnih sredstvih utemeljevalo z nujnostjo zagotovitve dodatnih prostorov za tri sodišča v Ljubljani. Vendar ministrstvo za finance nima pravne podlage, da bi preverjalo stanje nepremičnin in potrebo pravosodnih organov po njih, prav tako ne za preverjanje postopkov pridobivanja nepremičnin. Pri prerazporeditvi sredstev pa ni šlo za sredstva, namenjena popoplavni obnovi, je dodal.
Na očitke glede njegovega podjetja je odgovoril z besedami, da segajo v čas, ko še ni bil minister za finance. Zanikal je tudi, da bi bilo podjetje Brio davčni dolžnik in da bi poslovalo s podjetji iz davčnih oaz. Res je bilo sicer zapisano na seznamu davčnih dolžnikov, vendar neupravičeno. Šlo je samo za začasno napako v evidencah, napaka je bila odpravljena leta 2013, je povedal. Kot "neumnost, ki se ni naključno pojavila na dan interpelacije", je zavrnil tudi očitke v zvezi s Športno loterijo.
Rado Gladek (SDS) je Boštjančiču očital, da se obnaša, kot da mu je vse dovoljeno, da ne upošteva pravil ter dela v lastno korist. "Gospod minister, živeli naj bi v pravni državi, vaša ravnanja so dokazano nezakonita, poraba davkoplačevalskega denarja pa je netransparentna," je dejal.
Poslanci NSi so interpelacijo podprli, ker je pri projektu Litijska "šlo narobe vse, kar je lahko šlo narobe", kot je dejal Jernej Vrtovec (NSi). Očitajo mu tudi uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo in davka na bilančno vsoto bank, preoblikovanje prostovoljnega zdravstvenega prispevka v obveznega, neusklajevanje dohodnine ter zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in rtv prispevka. "Minister za finance bo šel v zgodovino kot minister, ki se ga bo prijel vzdevek minister za višje davke," je dejal Vrtovec.
Koalicija podprla ministra
Poslanci koalicije so menili, da interpelacija ni upravičena. "Spisek opravljenega dela finančnega ministrstva od junija 2022 je impresiven in priča o tem, za kako profesionalen resor in kako profesionalno njegovo vodstvo gre," je dejala Andreja Kert (Svoboda).
Soniboj Knežak (SD) je menil, da predlagatelji interpelacije morda skušajo nastaviti ogledalo drugim, a v njem bi lahko uzrli tudi svoj lasten odsev. Eden glavnih očitkov interpelacije temelji na obtožbah, da koalicija ne izvršuje svojih koalicijskih zavez, je dejal in dodal, da ne smemo pozabiti, kako so z javnimi sredstvi ravnali predlagatelji, ko so nazadnje dobili to priložnost.
Interpelacija se zdi neupravičena tudi poslancem Levice. "Dela ministra ne gre nujno razumeti za slabo, smo pa v Levici prepričani, da bi moral imeti večji posluh za rešitve, ki so namenjene prebivalkam in prebivalcem naše države," je dejal Milan Jakopovič.
