Odprta ulica je ulica, ki je odprta za pešce in kolesarje ter na nek način zaprta za avtomobile. To pomeni, da je na ulici več prostora za pešce in kolesarje. S tem postane ulica prijetna za hojo, kolesarjenje, program in doživetja. Pomembno je, da ne gre za enkratno odprtje, ampak ukrep, ki se večkrat ponovi na isti ulici.
Tak pristop uporabljajo v številnih mestih po svetu. Med bolj znanimi primeri odprtih ulic je Cyclovia, to je začasno odpiranje ulic v Bogoti v Kolumbiji. Ukrep je postal še posebej priljubljen v času pandemije korona virusa, ko so se številna mesta odločila izboljšati možnosti za bivanje na prostem in prebivalcem omogočiti dovolj prostora za gibanje ob upoštevanju priporočene razdalje.
Odprta ulica je ukrep odpiranja javnega prostora za ljudi tako, da pešci in kolesarji dobijo prednost, motorni promet pa je omejen. Lahko je omogočen dostop z avtom za lokalno prebivalstvo in lastnike lokalov in trgovin. Na ulici tako postane bolj prijetno, več je prostora, manj je prometnega hrupa in zrak je bolj čist. Na ulici se lahko odvija tudi privlačen dodaten program. Odprta ulica lahko deluje skozi ves dan ali le del dneva. Navadno se odprte ulice odvijajo čez vikend ali praznike, ni pa nujno.
Za varno aktivno mobilnost
Z odpiranjem za igro, druženje, hojo in kolesarjenje so lahko naše ulice veliko več kot le prostor za avtomobile. Lahko postanejo prijetne, udobne in varne površine za vsakdanje življenje pešcev in kolesarjev, ki sta najbolj zapostavljeni in ranljivi skupini v prometu, hkrati pa zasedata najmanj prostora, ne onesnažujeta zraka in ne povzročata hrupa. Zato velja ta dva načina potovanja podpirati.
Odprta ulica spodbuja srečevanje ljudi in povezovanje skupnosti ter ustvarja prostor za druženje, ustvarjalnost, gibanje in varno aktivno mobilnost. Tuji primeri kažejo, da odprta ulica pozitivno vpliva na lokalno okolje, skupnost in gospodarstvo.
Danes se ljudje pogosto tudi na kratke razdalje odpravijo z avtom. Odprta ulica je priložnost, da prebivalci doživijo prednosti hoji prijaznega okolja in premikanja po mestu brez avtomobila. Odprta ulica je nov pristop k urejanju prostora, ki nam omogoča, da preizkusimo, kaj se zgodi s prometom, če ulice namenimo ljudem namesto avtomobilom. Pogosto obstaja strah, da bo tako ukrepanje povzročilo prometno gnečo na ostalih ulicah, a se to praviloma ne zgodi. Del tistih, ki so se prej vozili z avtomobilom, se zaradi odprte ulice raje sprehodi, drugi se dogajanju prilagodijo. Če opazujemo odprto ulico, vidimo, da so ljudje na ulici zadovoljni, kar pa je njeno bistvo.
A, B, C odprte ulice
Izbira ulice je prvi korak. Smiselno je izbrati ulico, na kateri se nahajajo različne dejavnosti in rabe, kot so lokali, trgovine, izobraževalne, kulturne ustanove, upravne in storitvene dejavnosti in stanovanja.
Ulica naj povezuje območja, ki so privlačna za pešce. Primerna je ulica:
- ki vodi do rekreacijskih površin ali parka,
- ki povezuje središče mesta z večjo sosesko,
- ki vodi do mestnega trga,
- na kateri so trgovine in lokali,
- na kateri je veliko otrok, na primer ob šoli, vrtcu ali glasbeni šoli.
Stranska ulica brez dejavnosti, zapuščeno parkirišče ali podobna lokacija niso primerna izbira, saj tja ne bo lahko pritegniti obiskovalcev odprte ulice.
Očitne koristi
Odprta ulica je bistveno bolj varna in prijetna za hojo, kolesarjenje, rolkanje in druge oblike aktivne mobilnosti. Zaradi tega se več ljudi odpravi po vsakdanjih opravkih aktivno, tako da se zmanjša število avtomobilov na cesti ter na parkiriščih. Manj voženj z avtomobilom vpliva na kakovost zraka, zmanjša izpuste toplogrednih plinov in količino prašnih delcev v zraku, zniža stopnjo hrupa in izboljša prometno varnost. Zaradi tega postane odprta ulica bolj zdravo in prijetno okolje za bivanje na prostem, za igro, družabnost in rekreacijo. Še posebej je odprta ulica koristna za otroke in starejše. Za njih so dobri pogoji za hojo najbolj pomembni, zato so nad odprtimi ulicami praviloma tudi najbolj navdušeni. Odprte ulice jim omogočajo, da so več in bolj samostojno na prostem. Če bi mesta načrtovali otroci, bi bila ta polna odprtih ulic.
Dva slovenska zgleda
V Škofji Loki je bila jeseni 2020 Šolska ulica odprta pet sobot zapored in na dan brez avtomobila. Prebivalci in obiskovalci so bili nad prvo slovensko odprto ulico naravnost navdušeni. Odprta ulica v Škofji Loki je bila zelo všeč staršem in otrokom, stanovalcem in drugim uporabnikom. Predstavnikom lokalnega gospodarstva je bila sicer manj všeč, vseeno pa so ankete pokazale, da je med njimi večji delež tistih, ki so ji naklonjeni. Raziskave in primeri sicer kažejo, da so odprte ulice koristne tudi za lokalno gospodarstvo. Na odprtih ulicah je veliko pešcev in kolesarjev in ti porabijo več denarja v lokalih in trgovinah na ulici kot tisti, ki se vozijo mimo v avtomobilih.
»Projekt Odprte Šolske ulice je to ulico spremenil natanko v to, kar pravi njeno ime: postala je prijeten, prijazen in živahen (ob)šolski javni prostor, ki varno vodi v šolo in iz nje. In še mnogo več, odprta Šolska ulica je postala privlačna – varna in živahna – mestna os in zelena aleja, ki povezuje staro zgodovinsko mestno jedro Škofje Loke z dinamičnim sodobnim urbanim centrom, ki se razvija na območju nekdanje vojašnice pod zelenim Kamnitnikom,« navdušeno pove Tine Radinja, župan občine Škofja Loka.
Na Inštitutu za politike prostora (IPoP) so nato povabili k sodelovanju občine, ki so želele preizkusiti tak ukrep za izboljšanje pogojev za pešce in kolesarje in preizkusiti kratkoročne ter dolgoročne pozitivne učinke na življenje, zdravje in gospodarstvo v občini. Prejeli so 9 prijav iz sedmih slovenskih regij, komisija pa je nato izbrala občino, ki je izkazala največjo zavzetost za uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti, ki imajo potencialen vpliv na spremembe potovalnih načinov na kratke razdalje in spremembe potovalnih navad prebivalcev s poudarki na hoji in kolesarjenju. Letos je tako svojo odprto ulico dobila tudi Postojna, ki je temeljito prenovila Tržaško cesto v mestu.
Kdaj preizkusiti odprto ulico?
Mestom, ki se spogledujejo z uvedbo odprte ulice ali ulic, strokovnjaki svetujejo, da praktičen preizkus ukrepov izvedejo v terminih, ko prebivalci in obiskovalci že sicer pričakujejo spremembe. Evropski teden mobilnosti je dober čas za organizacijo odprte ulice, saj takrat ljudje pričakujejo ukrepe, ki spodbujajo trajnostno mobilnost, hkrati pa je takrat zagotovljeno veliko zanimanje medijev za nove ukrepe. Dan brez avtomobila, ki se navadno izvaja v času Evropskega tedna mobilnosti, je zelo podoben ukrep kot odprta ulica. Vendar se dan brez avtomobila navadno izvaja le en dan, odprto ulico pa se praviloma izvede večkrat v določenem časovnem obdobju.
Če je na odprti ulici slučajno šola, je v času izvajanja programa odprte ulice smiselno organizirati Pešbus in vzpostaviti postaje Poljubi in odpelji, kjer lahko starši varno odložijo svoje otroke in jim tako omogočijo, da peš prehodijo del poti do šole.
Odprti ulici podoben ukrep je ulični festival, le da ta daje nekoliko večji poudarek privlačnemu dogajanju, nekoliko manj pa se osredotoča na urejanje prometa.
Preberite novo prilogo v digitalni obliki