Na novelo, ki med drugim prinaša možnost naknadne ustavne presoje skladnosti parlamentarne preiskave, je namreč DS vložil veto. Novela zakona med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, najpozneje v 60 dneh.
Pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi Državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga razveljavi. S tem je postopek odreditve parlamentarne preiskave končan.
DZ je novelo prvič sprejel že 15. julija, DS pa je kasneje izglasoval odložilni veto na novelo zakona.
Državni svetnik Miloš Pohole je na današnji seji nanizal očitke svetnikov, ki se nanašajo tako na neustreznost postopka sprejemanja novele po skrajšanem postopku kot tudi na njeno vsebino. V DS so med drugim ocenili, da bodo zakonske rešitve lahko omogočale zavlačevanje izvedbe parlamentarne preiskave, kar bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov državnega sveta in na izvajanje nadzorne pristojnosti državnega zbora, ter ogrozile izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki je bila uvedena za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju.
Klakočar Zupančič: "30 let brez varoval"
Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) je danes kot predlagateljica novele ponovila, da je cilj zakona njegova uskladitev z več odločbami ustavnega sodišča, sledi pa tudi priporočilom Evropske komisije s področja delovanja pravne države. Znova je ugotavljala tudi, da je predlog zakona sprožil burne odzive, "zelo burne, predvsem v opoziciji". "Parlamentarna preiskava je ustavnopravni institut in kot taka predstavlja preveč pomembno orodje, da bi smeli dopustiti, da to postane igračka v vojnah v političnem peskovniku. (...) Kot predsednica Državnega zbora si ne smem dovoliti, da ta državni zbor izvaja neustavne prakse," je dejala in dodala, da je pravzaprav zaprepadena, da so "30 let delovali brez varoval pri parlamentarnih preiskavah".
V Poslanski skupini SDS so spremembam, ki nalagajo ustavnemu sodišču dodatne obveznosti, ostro nasprotovali. Kot je dejal poslanec Andrej Hoivik, parlament ne bo mogel imenovati preiskovalne komisije, dokler ne bo dobil odgovora ustavnega sodišča. "Kako deluje ustavno sodišče, ki absolutno prednostno že več kot 20 mesecev obravnava novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija, dobro vidimo. In tega si želite tudi v vladni koaliciji," je dejal in koaliciji očital, da želi za vsako ceno preprečiti preiskavo politikov iz lastnih vrst.
Očitki opozicije se nanašajo zlasti na preiskavo o domnevnih zlorabah pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda.
Podobno je menil Franc Medic iz NSi, ki je dodal, da je žalostno, da "v enakih primerih, ko zakon jasno določa pravila ravnanja, ta enkrat veljajo in drugič ne, kakor nam paše oziroma odvisno od interesa vladajoče koalicije". Predsednici DZ je očital tudi blokiranje parlamentarne preiskave v energetiki, s tem pa kršenje ustave in poslovnika DZ.
Bojana Muršič iz SD pa je menila, da je treba spremembe zakona o parlamentarni preiskavi razumeti "kot ukrep, ki si prizadeva racionalizirati ustanovitve parlamentarnih komisij z namenom, da si slednje prvenstveno prizadevajo uresničevati svoj namen, to je preiskovati politično odgovornost, zagotovo pa ni njihov namen nabiranje političnih točk". Inflacija ustanavljanja parlamentarnih komisij v tem mandatu ne bo prinesla pravih ciljev, je prepričana.
Milan Jakopovič iz Levice pa je bil kritičen do državnega sveta. "V Levici smo prepričani, da ima DS kot predlagatelj ponovnega odločanja tako kot trenutna opozicija en in edini cilj - parlamentarno preiskavo ohraniti na trenutni ravni in jo še naprej izkoriščati za politično obračunavanje med parlamentarnimi strankami," je dejal. Ponovno odločanje je tako ocenil ko poskus vztrajanja pri nadaljevanju razpisovanja številnih parlamentarnih preiskav zgolj v zasledovanju diskreditacije političnih nasprotnikov.
DZ je moral za dokončno sprejetje novele po vetu to podpreti z absolutno večino poslancev.
