V odgovoru na novinarsko vprašanje, ali med slovenskim predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici leta pričakuje napredek glede pobude za povečanje varnosti novinarjev, je komisarka Vera Jourova dejala, da bo odšla na obisk v Slovenijo, da to preveri.
"O varnosti novinarjev je treba spregovoriti v vseh državah članicah, ne le v Sloveniji. Položaj se slabša povsod. Zaščita medijev in medijska svoboda bosta zame glavni temi med slovenskim predsedovanjem. Rada bi prišla v Slovenijo, da primerjamo 'zapiske': kaj želimo mi, ali smo na isti strani, kako predsedstvo lahko pomaga," je dejala komisarka pred novinarji v Bruslju. "Z dialogom in za isto mizo lahko razjasnimo veliko stvari," je dodala.
Lani so v EU zabeležili skoraj 900 napadov na novinarje in medijske delavce v 22 članicah. Večinoma je šlo za napade, povezane s poročanjem o protestih, je izpostavila komisarka. Opozorila je, da se poslabšuje predvsem varnost novinark. 73 jih je poročalo, da so bile žrtve napadov, večinoma sicer na spletu. "A kot lahko vidimo, da to lahko prelije tudi izven spleta," je dodala in spomnila tudi na smrti Daphne Caruana Galizie, Jana Kuciaka in Kiriakosa Micotakisa.
Nova priporočila članicam za povečanje varnostni novinarjev v EU bodo uperjena predvsem v prepoznavanje zgodnjih svarilnih znakov. "V primeru umorjenih novinarjev je bilo kar nekaj svaril, predvsem stalne grožnje, oblasti pa se na to niso odzivale v zadostni meri," je povedala Jourova.
Komisarka je poudarila, da je svoboda medijev zelo pomembna za njen portfelj. "Mediji so eden stebrov demokracije, je poudarila. "Zlasti v času pandemije covida-19 pa potrebujemo dobro delujoče, profesionalne in kakovostne medije, ki poročajo o dejstvih in relevantnih informacijah našim državljanom. Potrebujemo zaupanja vredne kanale informacij," je poudarila.
Izrazila je obžalovanje, ker EU nima "pravih orodij" za zaščito svobode medijev. Evropska zakonodaja medije obravnava predvsem kot gospodarske družbe v okviru prava konkurence, ni pa pravil, ki bi priznali pomen medijev za demokracijo. Ob tem je napovedala, da bo komisija predvidoma prihodnje leto predstavila zakonodajo o medijski svobodi. "S tem bi EU zagotovila več varovalk za svobodo medijev pred neupravičenimi pritiski," je še poudarila Jourova.
Na Twitterju se je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev odzvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen. "Svobodo medijev v EU se pogosto jemlje kot samoumevno. Ne bi se jo smelo. Imamo nekaj nedavnih, bolečih opomnikov. Na svetovni dan svobode medijev se spomnimo, da demokracija ne more delovati brez svobodnih in neodvisnih medijev," je zapisala.
"Pritiski na medije v Sloveniji resni"
Pritiski na medije v Sloveniji so resni, izpostavlja vodja deska EU/Balkan v organizaciji Novinarji brez meja Pavol Szalai. Direktorica Evropske federacije novinarjev Renate Schroeder pa je v spletni razpravi o svobodi medijev dejala, da je kakovostno novinarstvo zelo pomembno in glede na izkušnje iz pandemije celo rešuje življenja.
Organizacija Novinarji brez meja je v nedavno objavljenem poročilu opozorila na "nevarno pot za svobodo medijev" v Sloveniji, ki je glede indeksa medijske svobode nazadovala za štiri mesta in pristala na 36. mestu. S tako uvrstitvijo ne more biti zadovoljen nihče v Sloveniji, je Szalai dejal na današnji spletni razpravi o svobodi evropskih medijev, ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji v okviru Studia Evropa.
Pritiski na medije so zelo resni, napadi so politično motivirani, tarča pa je bil tudi direktor Slovenske tiskovne agencije (STA), je poudaril.
EU po njegovih besedah dopušča, da je madžarski premier Viktor Orban "protimodel medijske svobode" v EU. Prepričan je, da je skrajni čas, da EU brani medijsko svobodo. V organizaciji zato pozdravljajo napoved Evropske komisije, da bo pripravila novo zakonodajo s tega področja.
Evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS) je v povezavi z napovedano zakonodajo izrazil željo, da bi se v Sloveniji zagotovila objektivna informiranost. V Sloveniji bi moralo biti po njegovi oceni več medijske svobode in medijskega pluralizma. Zver se je izrekel tudi proti pretirani regulaciji družbenih medijev, ki jih sam deloma vidi kot rešitev "glede na pomanjkljivosti klasičnih medijev".
Kadar govorimo o medijski svobodi, se pogosto govori o državnih pomočeh, ko lahko posreduje tudi Evropska komisija, je dejala Schroederjeva. Tak primer je bil po njenem pojasnilu nedavno povezan tudi s STA. Evropska komisija je minuli teden namreč sporočila, da Slovenija lahko neposredno izvede ukrep financiranja STA, ki ga je januarja notificirala Evropski komisiji kot državno pomoč.
Ampak slovenska vlada se na to ne odziva in agencijo še naprej finančno izčrpava, je dodala evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD). Nad Slovenijo po njenem mnenju zaradi poseganja v svobodo medijev visi temen oblak.
Evropsko poslanko Ireno Jovevo (Renew/LMŠ), ki je svojo poklicno pot začela prav na STA kot novinarka, žalostijo razmere, v kateri se je znašla agencija. "Kar se dogaja, je zelo nevarno za celotno družbo," je izpostavila. Svoboda medijev je po njenih ugotovitvah vedno bolj ogrožena.
Zver pa je imel glede STA drugačno stališče. V tujino se po njegovi oceni poroča subjektivno.
Spletna razparava o svobodi evropskih medijev je sovpadla z današnjim svetovnim dnevom svobode medijev, 3. majem, ki v ospredje postavlja informacije kot javno dobrino. Vabi k razmisleku o kakovostnemu obveščanju javnosti, je pa tudi opomnik, da pravici do svobode izražanja in obveščenosti nista samoumevni. V Sloveniji je pozornost med drugim namenjena razmeram na STA. Društvo novinarjev Slovenije je ob svetovnem dnevu s prijatelji STA tudi uradno naznanilo začetek kampanje Za obSTAnek, v kateri zbirajo sredstva za STA.
EANA: Podpora svobodi medijev pomeni podporo demokraciji
Evropsko združenje tiskovnih agencij (EANA) je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev izrazilo zaskrbljenost zaradi trenutnega stanja na tem področju, a obenem izrazilo upanje, da bodo tako vlade kot korporacije kmalu v interesu javnosti podprle resnično, na dejstvih utemeljeno novinarstvo, kar neposredno koristi demokratičnim družbam.
Kakovostno novinarstvo je, kot poudarjajo pri EANA, eden od temeljev prihodnjega razvoja njihovih članic, vodilnih nacionalnih tiskovnih agencij po vsej Evropi. Cilj združenja je zagotoviti, da lahko te agencije delujejo kot ponudniki nepristranskih novic in v skladu z načeli svobode medijev. Obenem želijo vsem novinarjem, da bi imeli priložnost opravljati svoje delo - ob popolnem zavedanju, kako pomemben vpliv ima vsaka novica, ki jo objavijo.
EANA je sicer v minulih tednih večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi situacije, v kateri se je znašla njena članica STA, in slovensko vlado pozvala, naj v interesu svobode medijev obnovi njeno financiranje.
