Evropska komisija se je odločila za novo tožbo proti Sloveniji na Sodišču EU, ker država ni v celoti spoštovala odločitve sodišča iz julija 2015, da Slovenija ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov v Bukovžlaku in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na območju stare Cinkarne. Medtem ko je bilo drugo območje sanirano, prvo ostaja neurejeno.
Sodišče EU je v omenjeni sodbi ugotovilo, da Slovenija ni izpolnila obveznosti iz evropskih predpisov o odpadkih - okvirne direktive o odpadkih in direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih - s tem, da v Bukovžlaku ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov, nastalih v proizvodnem procesu Cinkarne Celje, oz. ni sprejela nobenega ukrepa za njihovo odstranitev.
Evropske predpise je po takratni presoji najvišjega sodnega organa unije kršila tudi zato, ker ni sprejela zadostnih ukrepov za preprečevanje in nato odstranitev vnosa zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi v poslovni coni oz. na gradbišču Gaberje jug na območju stare Cinkarne.
Obe sta bili tako neskladni z evropskimi predpisi.
Sanacija Bukovžlaka naj bi stekla lani jeseni
Evropska komisija v sporočilu za javnost ugotavlja, da je bilo območje stare Cinkarne leta 2015 sanirano, tako da zdaj odgovarja evropskim standardom. V primeru Bukovžlaka pa Slovenija po oceni Bruslja tudi skoraj osem let po izrečeni sodbi območje ostaja neskladno s predpisi EU, sanacija pa se še ni niti začela.
Komisija od Slovenije pričakuje, da sprejme vse potrebne ukrepe za zaprtje in sanacijo odlagališča na vzhodnem delu Celja, saj neurejeno območje predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi.
Sloveniji v primeru nadaljnjega neukrepanja grozi finančna kazen za celotno obdobje od sodbe sodišča iz 2015 do izpolnitve zahtev evropske zakonodaje.
Sanacija Bukovžlaka, za katero je odgovorna država, naj bi po napovedih tedaj ministrstva za okolje in prostor s konca 2021 stekla lani jeseni, a dela po dostopnih informacijah še niso stekla.
Komisija je danes sicer Sloveniji izrekla tudi prvi opomin, ker ni do roka posodobila in notificirala vseh načrtov za upravljanje z vodami za porečja (tretja različica) in načrtov zmanjševanja poplavne ogroženosti (druga različica). Prve opomine s tega področja je prejelo še 15 drugih članic.
