Sanacija v Celju: Prihodnje leto vsi malčki na varnih tleh

Še dobro leto dni in vsa igrišča, na katerih se v času bivanja v vrtcu igrajo malčki, bodo sanirana, obljubljajo na okoljskem ministrstvu. Gre za projekt, ki ga je že leta 2018 obljubil takratni minister za okolje Jure Leben. To obljubo je dal po grenki izkušnji staršev s sanacijo vrtca Hudinja, kjer so morali sami opraviti analize in na podlagi teh prisiliti celjsko občino k sanaciji (ta je sicer že 15 let vedela, da se malčki igrajo na obremenjeni zemlji, a so dobili pojasnila predhodnika NIJZ, da ker otroci zemlje ne jedo, to zanje ni nevarno). Občina je leta 2017 nato obljubila, da bo sanirala vsa igrišča, a glede na razpoložljiva občinska sredstva bi to lahko trajalo desetletja, zato je k temu pristopilo ministrstvo in obljube ni snedlo niti po zamenjavi vajeti na čelu ministrstva.

Letos še ena sanacija

Danes so tako ob prikupnem programu otrok s celjsko podžupanjo Bredo Arnšek v družbi okoljskega ministra Andreja Vizjaka ter Bernarde Podlipnik, ki je na strani ministrstva ves čas bdela nad potekom sanacije, odprli enoto Luna, sedmi saniran vrtec od skupaj desetih, kolikor se je ministrstvo zaobljubilo, da jih bo saniralo (dva je pred tem sanirala celjska občina; prej omenjeni vrtec Hudinja in vrtec na Aljaževem hribu). Še v tem letu naj bi sanirali enoto Sonce, prihodnje leto pa naj bi se lotili dveh najbolj zahtevnih enot – Gaberje in Čira čara. Na mestu slednjega namerava občina zgraditi nov vrtec, zato so z ministrstvom dogovorjeni, da bosta gradnja in sanacija potekali sočasno. Vse sanacije skupaj bodo državo stale okoli tri milijone evrov.

"Začeli smo z vrtci, ker smo se zavedali, da je varovanje zdravja otrok najpomembnejše. Ocenjujemo, da smo v dobrih dveh letih naredili relativno dobro in uspešno zgodbo. Takega načina dela se je treba držati tudi naprej," je dejala Podlipnikova in poudarila, da so si že na začetku postavili cilj, da bodo projekti pregledni, transparentni, finančno učinkoviti in čim manj stresni za okolje. Primer sanacije vrtca na Hudinji je bil namreč ravno nasprotje temu, saj je onesnažena zemljina skrivoma potovala in nazadnje končala v velenjski pregradi. Ministrstvo je za sledljivost odpadkov poskrbelo. Večina je končala v kamnolomu v Andražu nad Polzelo in v kamnolomu Selo pri Velenju, kjer so material uporabili za gradbeništvo. "Razen v primeru izkopov v vrtcu Iskrica, kjer smo naleteli na zelo onesnaženo zemljino. To smo jo morali izvoziti v Avstrijo (v Sloveniji odlagališč za tako nevarne odpadke ni, op. p.). Pri vrtcih smo se strogo držali sledljivosti odpadkov. Pokazali smo, da se da stvari urejati na transparenten način. Tako ljudje tudi zaupajo, sicer so vsi dvomi lahko tudi upravičeni, je dodala Podlipnikova, ki je bila s preteklimi zgodbami celjskih sanacij dobro seznanjena.

Bukovžlak vendarle to jesen?

"Bil sem zgrožen, ko sem spoznal, da so naši predhodniki gradili otroška igrišča s tako oporečnimi materiali. To je naravnost nerazumljivo," je po otvoritvi dejal minister Vizjak. "V Celju je še ogromno okoljskih bremen, od Bukovžlaka do stare cinkarne. Za Bukovžlak smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, sledila bosta izbor izvajalca in izvedba; imamo 'na hrbtu' opomine in postopke Evropske unije. Stara cinkarna pa je velik kompleks. Tu ukrepe načrtujemo v sodelovanju z občino, kajti sanacijski ukrepi bodo odvisni od bodoče namembnosti površin. Nič ne gre čez noč, vse to terja svoj čas, verjamem, da bomo potrebovali še kak mandat, da to uredimo," je v duhu volitev dodal minister. Podžupanja Breda Arnšek je dodala, da so z ministrstvom januarja podpisali dogovor, da bo ministrstvo pripravilo investicijsko dokumentacijo, občina pa bo izpeljala občinski podrobni prostorski načrt. Ob tem pa je ministra povprašala, ali bodo kmalu na vrsto za sanacijo prišla tudi druga otroška in osnovnošolska igrišča v Celju.

Končno, po letih napovedi in letih odmikanja projekta, pa naj bi jesen 2022 bila tista, ko naj bi se lotili sanacije zloglasnega Bukovžlaka. Ko bodo nad to zemljišče "postavili pokrov" ter tako onemogočili izcejanje kovin v zemljo in podzemne vode, bo prostor znova primeren za uporabo. V mislih imajo poslovne dejavnosti. Sanacija bo državo stala sedem milijonov evrov. Se pa postavlja vprašanje, ali bodo potem tisti lastniki, ki obremenjene zemlje v vmesnem času niso prepisali na okoljsko ministrstvo, dejansko na boljšem, saj bodo dobili sanirano lastnino, ki jo bodo lahko ponudili na trg? Podlipnikova pojasnjuje, da tako enostavno ne bo šlo in da bo v takšnih primerih država vendarle zahtevala del vložka v sanacijo. Spomnimo, država mora to sanirati, ker policija kljub znanim registrskih številkam prevoznikov in dejstvu, da so drugi ostanki na zemljišču dokazovali, da so tja navozili odpadke od rušenja stare cinkarne, krivcev za onesnaženje ni našla.