Velika mesta in male občine se soočajo z različnimi izzivi, vsem pa je skupno, da morajo reševati težave svojih občanov in podjetij, ki tam delujejo. "Pametna" tehnologija jim lahko pri tem pomaga, a le, če občani in predvsem njihovi predstavniki v občinskih vodstvih vedo, kaj si želijo, so se danes strinjali udeleženci okrogle mize konference Pametna mesta prihodnosti v Mariboru. Izraz pametna mesta označuje uporabo sodobnih informacijskih tehnologij preko širokopasovnega interneta za izboljšanje kvalitete bivanja in lažje delovanje podjetij v lokalnih skupnostih. Na primer uporabo v splet povezanih merilnikov za zaznavanje prometnih tokov, onesnaženja zraka, sprotno prilagajanje porabe energije in podobno.
"Najprej moraš vedeti, kam želiš, nato pa informacijsko tehnologijo uporabiti za dosego cilja. Tehnološka rešitev sama po sebi ni dovolj. Osnovno vprašanje je, ali bodo ljudje z vpeljavo nove tehnološke rešitve bolj zadovoljni, bolj produktivni ali ne. Ali bodo porabili manj časa v vrsti, hitreje prišli do dovoljenj in podobno," je bil jasen Boris Koprivnikar, sodelavec Mestne občine Ljubljana (in nekdanji minister za javno upravo). Ob tem je po njegovem nujna tudi trajnostna naravnanost, saj uvajanje novih tehnologij nikakor ne sme škoditi okolju in ljudem. "Ne govorimo o tehnologiji, ampak o koristih, ki jih tehnologija prinaša," je povedal in posebej izpostavil starejše, ki jih je prav tako treba vključiti v razvoj in jim pomagati pri uporabi sodobnih tehnologij.
Starejšim je treba pomagati pri uporabi sodobnih tehnologij