Razvojno konferenco Pametna mesta prihodnosti je v pogovoru z odgovornim urednikom Večera Matijo Stepišnikom odprl minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je na začetku povedal to, kar občine, ki si prizadevajo za digitalizacijo, pričakujejo že več let. Za letošnjo jesen je napovedal objavo razpisa za pametna mesta in skupnosti. "Namenjen bo konzorcijem občin, njegova vrednost je približno 16 milijonov evrov, stopnja sofinanciranja pa predvidoma 80-odstotna," je razkril. Razpis bo sofinanciral stroške nakupa komunikacijske opreme in programske opreme, licenc, razvoj inovativnih rešitev, svetovanje in podobno.
Potrebni tudi pametni ljudje
Minister je govoril tudi o tem, da so za investicije v infrastrukturo za pametna mesta primerna javno-zasebna partnerstva. "A s poudarkom, da podatke oziroma pravice do njih zadržijo mesta in občine, zato da jih bodo lahko prosto uporabljali in da bodo dostopni raziskovalcem in nevladnemu sektorju," je poudaril Koritnik. Izpostavil je še, da "tehnologija ni dovolj, potrebni so tudi pametni ljudje" in da se "tehnologije ne smemo bati". Koritnik meni, da ima Slovenija na področju pametnih skupnosti že določene rešitve, a da manjka celovit pristop, predpogoj za pametne skupnosti pa je po njegovem višja stopnja digitalne pismenosti, zlasti pa široka dostopnost do interneta, ki trenutno zaostaja na podeželju. "A tudi na tem delamo. Večina belih lis bo kratkoročno oziroma srednjeročno odpravljenih," je zagotovil in povedal, da napredujejo tudi pri projektu državnega računalniškega oblaka.
Novo finančno obdobje obeta
Izogniti se ni bilo mogoče niti vlogi tehnologije v času covida-19. Koritnik je menil, da je epidemija pospešila digitalizacijo v javni upravi in lokalnih okoljih. Povedal je, da na njegovem ministrstvu želijo vzpostaviti regionalne delovne točke, torej pisarne, kjer bi lahko nekaj dni v tednu zaposleni v državni upravi delali v lokalnem okolju.
Preko video konference se je javil tudi evropski poslanec Franc Bogovič, ki je dejal, da EU že vrsto let podpira ukrepe s področja pametnih mest, trenutno pa sprejema usmeritve za naslednjo finančno perspektivo, ki naj bi za pametne skupnosti zagotovila precej denarja. "Osnovni usmeritvi sta dve: digitalizacija in varovanje okolja. Gre za tako imenovani green deal, ki je nova razvojna usmeritev za EU, katere cilj je na eni strani sledenje zahtevam pariškega sporazuma, na drugi pa podkrepitev vseh usmeritev, ki so zelo povezane tudi s pametnimi mesti. Od energije v prometu, proizvodnje električne energije do področja stavb pa upravljanje s podatki, tudi področje kmetijstva," je razložil evropski poslanec in izpostavil, da bo treba v novem finančnem obdobju sistematično podpreti tudi pametno podeželje.