Blaž Petkovič
"Prišli smo do točke, ko je resno ogrožen obstoj javne radiotelevizije in status zaposlenih," sporočajo iz Koordinacije novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Za solidarnostno stavko z informativnim programom Televizije Slovenija (TVS) in uredništvom MMC se je izreklo 96,3 odstotka udeležencev glasovanja, ki se ga je udeležilo 64 odstotkov vseh članov.
"Tako smo dobili mandat za napoved in pripravo stavke. Stavkovni odbor, ki šteje več kot 160 članov različnih uredništev in ga zastopa generalno vodstvo s pooblaščenci, začenja priprave za izvedbo opozorilne stavke z začetkom 23. maja," sporočajo novinarji s Kolodvorske. Ob tem dodajajo, da razmere postajajo nevzdržne, ugled javnega medija pa zaradi neprofesionalnih in škodljivih potez vodstva ter samovolje programskega sveta pada. "Kakovostnega, specializiranega in profesionalnega informativnega programa na Televiziji Slovenija tako rekoč ni več, kadruje in imenuje se mimo uredništev in brez strokovnih kriterijev, novinarska in uredniška avtonomija sta v informativnem programu in uredništvu MMC resno ogroženi. Delovni pogoji so vse slabši, mnogi odhajajo, ker v takšnih razmerah ne zdržijo več, tiste, ki se upirajo, se poskuša kaznovati in se jih diskreditira. Generalni direktor RTVS s predsednikom programskega sveta aktivno sodeluje pri grožnjah in kaznovanju zaposlenih, četudi s tem tvega protipravno delovanje," razloge za stavko naštevajo novinarji.
"V kolikor ne bo sklenjen sporazum ..."
"Napoved stavke na RTV Slovenija, h kateri sem sam v javnih apelih moledoval že vsaj pol leta kot edini rešitvi, prihaja zelo pozno, toda bolje zdaj kot nikoli," pa odločitev novinarjev komentira mariborski filozof Boris Vezjak, ki že dalj časa podrobno spremlja dogajanje v naši največji medijski hiši. In dodaja: "Pozna je zato, ker so razmere katastrofalne, prizadet je ugled hiše, ki izgublja na verodostojnosti zaradi pritiskov, cenzure, odpovedi kultnih oddaj in prekinjenih pogodb z voditelji, zaposleni pa delujejo v strahotnih razmerah. Ni dvoma, da je bil potreben čas, da se mentaliteta nekaterih zaposlenih spremeni in izostri: če je Igor Bergant javnost prepričeval, da glavna težava hiše sploh ni njena politizacija, hkrati pa je bil glavni komunikator kolektiva, s tem povem vse o mentalni zmedi."
"Seveda ne bo dovolj, da je opozorilna stavka le enodnevna, morala se bo ponoviti in trajati do izpolnitve zahtev."
Po Vezjakovem mnenju najbolj bistven trenutek za odločitev o stavki ni bila psihična in tudi fizična nevzdržnost situacije, tudi ne opogumljenost ob novi vladi in pripravi novega zakona, temveč enostavno presoja, da je stava na vztrajanje, češ, pošteno in profesionalno delajmo v nevzdržnih razmerah še dalje, preprosto napačna, ker se tega ne da. "Seveda ne bo dovolj, da je opozorilna stavka le enodnevna, morala se bo ponoviti in trajati do izpolnitve zahtev," je prepričan Vezjak. V Koordinaciji novinarskih sindikatov pa ob tem poudarjajo: "V kolikor ne bo sklenjen sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev do 30. maja, zahtevamo odstop generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice informativnega programa TVS Jadranke Rebernik in v. d. urednika uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča ter odstop predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča."
Edina splošna stavka leta 2004
Polno podporo izglasovani stavki so izrazili tudi v Društvu novinarjev Slovenije. "Stavka je upravičena in utemeljena, saj sta socialni dialog ter institucionalno-uredniška neodvisnost osnovna pogoja za delovanje javne radiotelevizije v interesu javnosti," poudarjajo v DNS in vodstvo RTVS pozivajo, da se odzove na stavkovne zahteve oziroma odstopi, "k čemur smo ga že večkrat pozvali".
"Zavedamo se, da je pravica do stavke ustavna pravica, ki jo v vodstvu spoštujemo, vendar mora biti izvedena v skladu z zakonodajo. V vodstvu bomo pogoje in zakonitost napovedane stavke pravno preučili in ob morebitnih odstopanjih ukrepali v skladu z zakonodajo," pa so sporočili iz vodstva RTVS. Ob tem so dodali, da napoved stavke obžalujejo in opozarjajo, "da generalno vodstvo že vodi pogovore za dvige plač najnižje plačanih zaposlenih".
Zadnjo in edino splošno stavko novinarjev smo v Sloveniji zabeležili na dan državnozborskih volitev leta 2004 (kasneje so nekajkrat v sklopu javnega sektorja stavkali samo na RTV Slovenija). Program javne radiotelevizije je bil tedaj spremenjen do te mere, da niso bili objavljeni nobeni avtorski prispevki, informativne oddaje so bile sicer ob običajnih urah, vendar krajše, saj so posredovale samo sporočila stavkovnega odbora, Republiške volilne komisije, vremensko napoved in informacije o prometu.
Bodoča opozicija prehitela Golobovo koalicijo
V SDS in NSi so takoj po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili okoli 30 predlogov zakonov, med drugim tudi predlog sprememb zakona o RTVS. Po besedah vodje poslancev SDS Danijela Krivca so imeli zadeve pripravljene že v prejšnjem mandatu, da pa zaradi "koalicijskih dogovarjanj niso šle naprej". Spremembe zakona o RTVS je kot svojo prioriteto navajala tudi koalicija pod vodstvom Roberta Goloba, kjer so sedaj prepričani, da gre za potezo, s katero želijo v bodoči opoziciji blokirati njihove zakonske spremembe - vložitev sprememb tega zakona so namreč napovedovali za prihodnji teden, zdaj pa bo morali na obravnavo počakati.
