KPK spet ugotovila nasprotje interesov pri kandidaturi Bratuškove za komisarko

STA, M.R.
19.12.2019 15:03

KPK je ponovno ugotovila, da se je Alenka Bratušek na seji vlade julija 2014, ko je bila premierka, znašla v konfliktu interesov, saj so potrjevali kandidate za evropske komisarje, med katerimi je bila tudi Bratuškova. S tem je kršila člena zakona o integriteti, ki opredeljujeta dolžno ravnanje uradnih oseb v primeru nasprotja interesov, trdi KPK.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Alenka Bratušek
Robert Balen

Gre za postopek, ki ga je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) začela v letu 2014 in tudi sprejela zaključne ugotovitve, ki pa jih je sodišče zaradi ugotovljenih napak v postopku odpravilo. Tudi na podlagi odločitve ustavnega sodišča v letu 2017 v tej zadevi, ki je zavzelo stališče, da so ugotovitve komisije ugotovitveni upravni akt, ki posega v pravice posameznika, zato mora biti zagotovljeno sodno varstvo, je komisija v preteklih dveh letih oblikovala nov način vodenja postopka pred komisijo, ki ga zdaj vodi v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, so sporočili iz komisije.
Protikorupcijska komisija je tako v letu 2017 nadaljevala postopek ugotavljanja kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v primeru imenovanja kandidatov za evropskega komisarja, pri čemer je Bratuškovi dvakrat dala možnost izjasnitve o osnutku zaključnih ugotovitev.

Bratuškova pred petimi leti ni dvigovala pošiljke KPK v zakonskem roku

Komisija je Bratuškovi posredovala zaključne ugotovitve s poukom o pravnem sredstvu in ta teden prejela potrdilo o vročitvi.
KPK je v končni odločbi, ki jo je objavila na spletni strani, zapisala, da je Bratuškova na seji vlade 31. julija 2014 s sodelovanjem pri soglasju seznama kandidatov za evropskega komisarja soomogočila pridobitev nepremoženjsko korist tudi sama sebi.
Komisija trdi, da je Bratuškova kršila 38. člen zakona s tem, ko jih do sprejemanja na vladi ni obvestila o nasprotju interesov, v katerem se je znašla, ter 37. člen zakona s tem, ko ni prenehala z delovanjem v tej zadevi, dokler KPK ne bi odločila.
Poleg Bratuškove sta bila na seznamu, ki ga je slovenska vlada takrat poslala v Bruselj, še evroposlanka iz vrst SD Tanja Fajon in prvak DeSUS Karl Erjavec, ki na tisti seji ni prisostvoval. Zdaj že nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za kandidatko za komisarko za energetsko unijo izbral Bratuškovo, ki bi ob potrditvi postala tudi podpredsednica komisije.
A Bratuškova na zaslišanju pred pristojnima odboroma v evropskem parlamentu, na katerem so med drugim razpredali tudi o postopku KPK, podpore ni dobila, zato je od kandidature odstopila. V vmesnem času se je zamenjala vlada in SMC je postala največja vladna stranka. Ta je predlagala Violeto Bulc za kandidatko, ki je postala komisarka za promet.
Je pa dejstvo, da Bratuškova pred petimi leti ni dvigovala pošiljke KPK v zakonskem roku, zato so ji opravili izročitev v poštni nabiralnik. Pozneje je ugotovitve komisije uspešno izpodbijala na sodiščih, poleg tega je skupaj s poslanci NSi in nepovezanimi poslanci v prejšnjem sklicu DZ v parlamentarni postopek vložila predlog za razrešitev Štefaneca, saj da komisija ne izvaja svojih pristojnosti v skladu z ustavo in zakonom. S predlogom sicer niso uspeli.
Pri Bratuškovi je zaradi zgodbe okoliščinah njenega potrjevanja za kandidatko za evropsko komisarko marca 2015 potekala tudi hišna preiskava, kriminalisti pa so takrat obiskali tudi prostore njihove poslanske skupine v DZ in sedež stranke.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta