Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv med drugim povedal, da je Evropska komisija zaskrbljena zaradi razmer v Sloveniji. Po njegovem si nekdo morda želi, da bi šla Slovenija po poti Madžarske ali Poljske, vendar ocenjuje, da je situacija pri nas drugačna kot na Madžarskem.
"V Sloveniji je politični prostor veliko bolj pisan, medtem ko ima na Madžarskem ena opcija ustavno večino v parlamentu. V Sloveniji ni tako. Še vedno imamo pluralnost na medijski sceni. In upam, da bo tako tudi ostalo. Zdi pa se, da bi komu ustrezalo, da se to spremeni. A upam, da se ne bo," je povedal v intervjuju.
Pred prihajajočim slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije je Lenarčič izpostavil, da se od države, predsedujoče Svetu EU, pričakuje, da svojo vlogo opravi na način, ki utrjuje in zagovarja temeljne vrednote Evropske unije. Ob tem je dodal, da je Evropska komisija zaskrbljena zaradi dejstva, da vlada ne financira Slovenske tiskovne agencije (STA) in tudi siceršnjega pritiska na medije. "Zaskrbljena je tudi zaradi pritiskov na medije v obliki pogostih verbalnih napadov na novinarje in poudarja, da je svoboda medijev ključna sestavina demokracije, demokracija pa je ena temeljnih vrednot Evropske unije," je povedal.
Poudaril je, da je evropsko pravo nad nacionalnim. "Zato se pričakuje, da bodo vse države članice spoštovale, zagovarjale in utrjevale vrednote demokracije, človekovih pravic, enakopravnosti spolov, svobode medijev in vladavine prava," je dodal.
Pri tem priznava, da Evropska komisija nima na voljo konkretnih vzvodov, s katerimi bi lahko zagotovila spoštovanje temeljnih vrednot demokracije, v konkretnem primeru svobode in neodvisnosti medijev v državah članicah. V Bruslju zato razmišljajo o zakonodajnem predlogu za zaščito medijske svobode.
"Zlasti pisanje, kritično do oblasti in njenih predstavnikov, je osnovna sestavina vsake delujoče demokracije. To je osnovno razumevanje medijev v vsaki demokratični družbi," je stopil v bran svobodi medijev.
Spregovoril je še o problemu imenovanja slovenskih delegiranih javnih tožilcev v evropsko javno tožilstvo in spomnil, da je evropski komisar za pravosodje Didier Reynders že najmanj dvakrat pozval slovenske oblasti h končanju postopka. "Ustava Republike Slovenije je zelo jasna. Določa, da je tožilstvo neodvisen in samostojen organ, temu pa sledi tudi z zakonom predpisan postopek za imenovanje teh tožilcev. Od vlade se pričakuje, da se s predlogom za imenovanje, ki ga posreduje Sodni svet RS, zgolj seznani. 'Seznaniti se' v skladu z ustavnim načelom neodvisnosti tožilstva ne pomeni, da imaš pri tem kaj večjo vlogo ali več besede. Upam, da bo Slovenija nazadnje vendarle opravila te postopke. Če jih ne bo, to prav gotovo ne bo prispevalo k večjemu ugledu države," je povedal.
