Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, cene blaga pa za 6,3 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,5 odstotka, poltrajno blago za 3,2 odstotka in trajno blago za 0,4 odstotka.
Na letno inflacijo imajo še naprej največji vpliv cene hrane in brezalkoholnih pijač (1,3 odstotne točke). Te so se v enem letu zvišale povprečno za 7,3 odstotka.
Električna energija se je podražila za 24,3 odstotka in prispevala 0,8 odstotne točke, medtem ko so 0,7 odstotne točke prispevale podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 odstotka).
Na drugi strani je inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažila pocenitev trdih goriv, ki so se v povprečju pocenila za 14,1 odstotka. Za 0,2 odstotne točke so inflacijo znižala tudi cenejša prevozna sredstva (za 2,7 odstotka).
V primerjavi s septembrom so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 odstotka. Kot so navedli statistiki, je bil v oktobru še vedno opazen vpliv sezonske zamenjave kolekcij v trgovinah, cene oblačil in obutve so se dvignile za 2,5 odstotka in k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke.
Po 0,1 odstotne točke so dodale podražitve svežega sadja (za 8,4 odstotka), tekočih goriv (za 5,7 odstotka), dizelskega goriva (za 3,9 odstotka), farmacevtskih proizvodov (za 2,3 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,9 odstotka).
Mesečno inflacijo so za 0,2 odstotne točke ublažili cenejši počitniški paketi (za 5,6 odstotka), medtem ko so jo za po 0,1 odstotne točke znižale nižje cene toplotne energije (za 5,3 odstotka) in nastanitvenih storitev (za 3,6 odstotka) ter vse druge mesečne pocenitve.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6-odstotna (oktobra lani 10,3-odstotna). Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,3 odstotka.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 7,9 odstotka, cene blaga pa za šest odstotkov. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,3 odstotka in poltrajno blago za 3,4 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 0,7 odstotka.
