Tanja Fajnik Milakovič
Levica je danes v državni zbor vložila predlog sprememb zakona o minimalni plači, ki predvideva dvig osnovne plače na raven minimalne plače. To bi po njihovem pomenilo konec krivičnega sistema, v katerem delavci na papirju "napredujejo", medtem ko njihova dejanska plača ostaja nespremenjena. To se je zgodilo recimo strežnicam v domovih starejših občanov, ki predstavljajo velik del kadra v domovih. Čeprav so se uvrstile v višji plačni razred, bodo za svoje delo še naprej prejemale enako plačilo. Podobno velja za delovno mesto oskrbovalke, za bolničarje negovalce, za delavce v kuhinji, za vzdrževalce in druge podplačane delavke in delavce, ki od predstavljenih dvigov plač na področju socialnega varstva ne bodo imeli nič. Ti delavci imajo tudi nižje dodatke, saj se obračunavajo od nižje osnovne in ne od minimalne plače.
Trenutna zakonodaja namreč omogoča absurdne situacije, kjer lahko osnovna mesečna plača delavca, zaposlenega za polni delovni čas, znaša samo 1 evro in to ne bi bilo protizakonito. Čeprav je minimalna plača z letošnjim letom znaša 1074,43 evrov, osnovne plače, določene v višini 500 ali 600 evrov, torej zgolj polovica minimalne plače, niso nič neobičajnega, pravijo v Levici.
V Levici upajo na podporo
Po zadnjih podatkih ministrstva za delo je osnovno plačo, nižjo od minimalne plače, prejemalo kar 41.299 zaposlenih, od tega 7.678 v javnem in 33.621 v zasebnem sektorju. Kdo so ti delavci in delavke? "V javnem sektorju so to vsi zaposleni pod 23. plačnim razredom, med njimi so: čistilke, laboranti, receptorji, varnostniki, telefonisti, vzdrževalci, perice, spremljevalci bolnikov, oskrbovalke v bolnišnici, hišniki, bolničarji negovalci, spremljevalci, socialne oskrbovalke, kuharji, natakarji, vozniki reševalci, tajnice, obdukcijski pomočniki, knjigovodje, administratorji, poslovni sekretarji, pomočnice vzgojiteljice," je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil poslanec Matej T. Vatovec.
Podobna situacija je tudi v zasebnem sektorju. Pregled kolektivnih pogodb in tarifnih prilog v zasebnem sektorju priča, da v večini panog višino izhodiščne oziroma osnovne plače za nižje tarifne razrede določajo pod zneskom minimalne plače. V povprečju višino minimalne plače osnovne plače dosežejo šele v VII. tarifnem razredu. To velja npr. za kolektivne pogodbe v dejavnosti trgovine, kmetijstva in živilske industrije, elektroindustrije, časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti, kovinske industrije, cestnega potniškega prometa, poštne in kurirske dejavnosti. V Levici upajo na podporo in računajo, da bo državni zbor predlog sprememb zakona obravnaval že na marčni seji.
Izenačitev najnižje osnovne plače z minimalno bi po prepričanju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) delodajalce končno spodbudila k ureditvi področja plačnih razredov. To bo tudi ena od njihovih predvolilnih zavez, ki jih bodo posredovali političnim strankam. Nekatere najnižje osnovne plače so namreč tudi pod 400 evri, opozarjajo v ZSSS, zato delavke in delavci prejemajo doplačila do višine minimalne plače. Ker se dodatki izplačujejo od osnovne plače, so ti nižji, kot bi bili, če bi bila osnovna plača na ravni minimalne.
"Obenem predlog podpiramo tudi zato, ker številni delodajalci ne želijo skleniti novih tarifnih prilog in smo priča vse večji plačni uravnilovki, ko delavke in delavci na različno zahtevnih delovnih mestih prejemajo enako plačilo," so zapisali v sporočilu za javnost.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
