Opozicija na volitve z močnimi obljubami: "Treba je povedati, v kakšni državi želimo živeti leta 2030."

Četverica voditeljev Koalicije ustavnega loka državljane poziva, naj se 24. aprila množično udeležijo prelomnih volitev v državni zbor. Na programskem posvetu o rešitvah za Slovenijo so zavzeli enotno držo, da bo treba po zaprisegi nove vladne ekipe hitro in učinkovito popravljati napake, ki jih je v dveh letih povzročila tretja vlada Janeza Janše.

Konec dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Med nabori ukrepov je predsednik LMŠ Marjan Šarec izpostavil razveljavitev vseh spornih zakonov in predpisov: "Pridružujemo se pozivom civilne družbe po razveljavitvi protikoronskih zakonov, ki bi jih nadomestili s krovnim zakonom. Odločno je treba poseči v boj proti korupciji, ki se je pod sedanjo vlado razrasla v vse možne sisteme in pore našega življenja." Luka Mesec iz Levice predlaga, da bi ljudje o ključnih razvojnih izzivih glasovali na posvetovalnem referendumu: "V zadnjih petnajstih letih smo neprestano v obdobju krize in brez družbenega cilja. Treba je povedati, v kakšni državi želimo živeti leta 2030, in to pot tlakovati naslednji dan po volitvah."

Tanja Fajon (SD) je izpostavila, da bo treba medijem zagotoviti neodvisnost in avtonomijo. V sodelovanju s strokovnjaki so Socialni demokrati pripravili celovit in prenovljen zakon o medijih. Opozorila je na nedopusten politični prevzem RTV Slovenija in finančno izčrpavanje STA. Vsi štirje predstavniki koalicije KUL se strinjajo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bilo kamen spotike v Šarčevi vladi. Alenka Bratušek (SAB) je napovedala prenovo zakona o dolgotrajni oskrbi in pozvala k odgovornosti zaradi zlorab v zdravstvu. Ker 130.000 državljanov nima dostopa do osebnega zdravnika, bi v Levici razširili kadrovski bazen tako, da bi medicinska fakulteta s posebno smerjo študija gimnazijske maturante specializirala neposredno v družinske zdravnike. Prvaki opozicije so podčrtali, da se bodo zavzemali za zmanjševanje čakalnih vrst in krepitev javnega zdravstva z večjo finančno pomočjo.

Socialna varnost od zibke do groba

Po mnenju Luke Mesca stanovanje ni več socialna pravica, ampak postaja investicija, zato je treba uvesti javno stanovanjsko politiko z novimi in cenovno dostopnimi stanovanji. Alenka Bratušek meni, da bi do leta 2030 lahko zgradili 30.000 najemnih stanovanj, Tanja Fajon pa je dodala, da bi morala biti minimalna pokojnina 700 evrov, najnižja neto plača pa 800 evrov. Zavezniki na levosredinskem političnem prostoru opozarjajo, da Slovenija še nikdar ni bila tako močno zadolžena. "Javni dolg znaša 40 milijard evrov, kar pomeni, da ima vsak državljan na grbi 20.000 evrov dolga," je spomnila Bratuškova ter napovedala zeleno preobrazbo gospodarstva s pridobivanjem energije sonca in vetra. V KUL opozarjajo, da mora Slovenija ostati gospodarsko neodvisna, zato nasprotujejo obsežnim madžarskim vlaganjem iz krogov premierja Viktorja Orbana. Demografski sklad, v katerega bi se stekala tudi sredstva od prodaje vode in lesa, ocenjujejo kot stabilen vir za financiranje pokojninske blagajne. Slišati je bilo pozive po prenovi fiskalnega pravila, da vrtoglavi dolgovi ne bodo spodjedali socialne države.

KUL želi posebno pozornost nameniti vlaganju v razvoj znanosti in raziskav, ob čemer bi na področju digitalizacije ustanovili novo resorno ministrstvo. Marjan Šarec pravi, da bi vlaganju v znanost do leta 2026 lahko namenili 1,5 odstotka BDP, nato bi sredstva povečevali, s čimer bi ujeli zaostanek za razvito zahodno Evropo. Na letni ravni bi država za razvoj znanosti tako namenila dodatnih 100 milijonov evrov, obenem pa načrtuje okrepitev javnega šolstva. SD napoveduje uvedbo brezplačne šolske malice in šolskih pripomočkov, Levica med drugim dodaja brezplačen vrtec. "Naš koncept blaginje za vse pomeni, da ima človek socialno varnost od zibke do groba," je dejal Mesec. Med prednostnimi nalogami je tudi odpravljanje duševnih stisk med otroki, obenem pa ostro nasprotujejo zapiranju šolskih ustanov med pandemijo.