To je na novinarski konferenci po sestanku vlade s humanitarnimi organizacijami dejal minister za delo Luka Mesec. Za izplačila bodo skrbeli centri za socialno delo.
Zadnje tedne se je vlada po besedah Mesca ukvarjala z "gasilsko akcijo", z neposredno pomočjo in odstranjevanjem najbolj vidnih posledic poplav. Zdaj pa je vlada postavila okvir pomoči, je danes dejal Mesec.
Prvo pomoč bodo prizadeti v poplavah lahko prejeli na podlagi obrazca humanitarnih organizacij. Sredstva se izplačujejo v manjših zneskih in so, kot je pojasnil Mesec, namenjena denimo za nadomestitev poplavljenega hladilnika ali ozimnice in podobno.
Za drugi paket pomoči pa bo poskrbela država, in sicer z novim interventnim zakonom. V njem bo med drugim zapisan ukrep, po katerem bodo prizadeti v poplavah prejeli sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov v enkratnem znesku. Vlada naj bi predlog zakona oblikovala v četrtek, nato pa naj bi bil že prihodnji teden potrjen v DZ. Mesec predvideva, da bo začel veljati s septembrom.
Upravičenost do sredstev bodo, če bo predlog sprejet, ugotavljali pristojni centri za socialno delo, namenjena pa ne bodo le za tiste, ki prejemajo socialne transferje, ampak vsem, ki so v poplavah utrpeli "resno škodo", je dejal Mesec. Pomoč bo namenjena temu, da se lahko ljudje "vsaj približno postavijo na noge". Podrobnosti kriterijev za dodelitev pomoči sicer še niso znane.
Zatem bo po besedah Mesca v mesecu ali dveh sprejet še sanacijski zakon, ki bo srednjeročni in se bo ukvarjal z vsemi aspekti sanacije po poplavah, da se katastrofa takšnih razsežnosti ne bi ponovila.
Povračila škode bodo izplačana preko izvenproračunskega sklada, namenjenega odpravi posledic vremenske ujme, ki ga bodo ustanovili do konca leta. V skladu se bodo zbirala sredstva, poleg proračunskih in evropskih še iz drugih virov, tudi donacij.
Starejši v psihosocialni stiski
Sestanek s humanitarnimi organizacijami je bil sicer namenjen temu, da slednje povedo vladi, kako same vidijo stanje na terenu in kje vidijo največje probleme. Predstavniki humanitarnih organizacij so posebej opozorili na psihosocialne stiske, ki jih zaznavajo pri pri starejši populaciji, pri starih 70 ali 80 let, ki jim je odplavilo premoženje. "Niso več v letih, ko bi si človek lahko zamišljal ponoven začetek svojega življenja," je dejal Mesec in dodal, da bo vlada temu namenila pozornost.
Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Breda Krašna pa je kot najbolj pomemben izpostavila dogovor, da se humanitarna pomoč, ki jo humanitarne organizacije delijo v materialni obliki in tudi že v finančni, ne izključuje s finančno podporo, ki jo bodo ljudje dobili pri Rdečem križu ali Karitasu. Slednja sta od države prejela vsak po 5 milijonov evrov za hitro pomoč oškodovanim v poplavah. Pomoč tako lahko nudijo tudi druge organizacije. "Predvsem zato, ker se približuje 1. september, ko bodo šli otroci v šole," je dejala.
Mesec je dejal, da se je danes sestal tudi z centri za socialno delo, ki delujejo na poplavljenih območjih. Posebej je poudaril, da izredna denarna pomoč, ki jo ti razdeljujejo, ni namenjena le socialno ogroženim, ampak je na voljo vsem, ki so utrpeli škodo v poplavah. Socialni delavci zato po terenu ljudem delijo obrazce, kar nekaj je bilo že oddanih.
Največ vlog v Savinjsko-Šaleški regiji
V Savinjsko-Šaleški regiji je bilo po ministrovih besedah oddanih 750 vlog za izredno denarno pomoč, v osrednjeslovenski 600, na Gorenjskem 150, na Koroškem pa 200. "Zato še enkrat pozivam vse, ki ste utrpeli škodo v poplavah, da oddate vlogo za izredno denarno pomoč na centre za socialno delo," je dejal.
Ob koncu je Mesec še pozval k pomoči na terenu. "Ker je vidno, da prostovoljstvo na terenu že usiha," je dejal in opozoril, da bodo težave, ki so jih povzročile poplave, odpravljali še leta.
