Mali narod se lahko upre samo z intelektualno samozavestjo

Brez Univerze v Ljubljani ne bi imeli trdnega slovenskega naroda in ne bi imeli samostojne Republike Slovenije, je ob predstavitvi zbornika Vloga Univerze v Ljubljani pri preoblikovanju naroda v državo izpostavil urednik knjige dr. Igor Lukšič s Fakultete za družbene vede. O vlogi najstarejše univerze pri oblikovanju države so na univerzi razmišljali ob njeni stoletnici.
"Danes rečemo, da zgodovino pišejo zmagovalci. Ne, ne pišejo je zmagovalci, ampak tisti zmagovalci, ki so ostali živi, in med tistimi živimi tisti, ki so bahači. Tega imamo v današnjem času kolikor hočete, ko govorimo o našem osamosvajanju," je o državi dejal akademik dr. Matjaž Kmecl in še dodal, da stoletnico univerze proslavljajo nad to "zoženo perspektivo". Pomembno je poznati, iz česa je nastala univerza, razlaga Kmecl, medtem ko se sprehaja skozi zgodovino in obdobje Primoža Trubarja, Ilirske province, prvi politični program, v katerem je bila ena od temeljnih zahtev zahteva po slovenski univerzi.
"Naši rodoljubi so natančno vedeli, da potrebuje naša skupnost intelektualni trust, ki misli za vso to celoto. Ljubljanska univerza je tako padla kot zrel sadež z drevesa, nastalo je nekaj, kar je bila izpolnitev prizadevanj in pričakovanj številnih generacij," izpostavlja Kmecl. Pri oblikovanju univerze in države je kar nekaj simbolike, opozori. Prvo univerzitetno predavanje dr. Frana Ramovša je bilo o slovenskem jeziku na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna: "Vprašanje jezika, kot neke vrste izkaznica slovenske univerze, ostaja do danes odprto. Ne rečem, da bi ne smeli govoriti angleško, angleščina je danes, kot je bila v srednjem veku latinščina, jezik učenosti. A naša univerza je odgovorna za intelektualno bistvo, sporočilo in zavest. Intelektualna samozavest je bilo nekaj, kar se je moralo ves čas graditi, mali narod, kakršen je naš, je vedel, da se lahko upre samo s samozavestjo," o vlogi univerze pri nastanku države razmišlja akademik.