Luka Mlakar
Prvopodpisani pod pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija Peter Gregorčič ter avtor pobude Matej Avbelj sta sporočila, da je nova uprava RTVS pod vodstvom Zvezdana Martića prejšnji torek, torej dan pred sejo ustavnega sodišča, na kateri so ustavni sodniki spet obravnavali omenjeno zadevo, svojo pobudo za ustavno presojo umaknila. "Ker je nova uprava RTV Slovenija svojo pobudo za oceno ustavnosti umaknila, v tej zadevi nikoli ne bo prišlo do vsebinske odločitve," sta zapisala Gregorčič in Avbelj ter poudarila, da javnost zato nikoli ne bo dobila odgovora na vprašanje, ali je bila trenutna uprava in s tem celotno vodstvo RTVS imenovano v nasprotju z ustavo.
"Ustavno sodišče bo moralo zavreči jedro pobude"
Z RTVS so nam sporočili, da informacija, da je uprava javnega zavoda umaknila pobudo za presojo ustavnosti zakona o RTVS, drži. Več pojasnil niso podali, prav tako pa niso odgovorili na naše vprašanje, zakaj so se odločili za takšen korak. Gregorčič in Avbelj menita, da je "nova, depolitizirana" uprava RTVS ocenila, da je bolje, da do vsebinske ustavnosodne presoje zakona nikoli ne pride. "Takšna vsebinska presoja namreč predstavlja tveganje, da ustavno sodišče spozna, da je bila trenutna uprava in s tem celotno vodstvo RTV Slovenija imenovana v nasprotju z ustavo. Z umikom pobude se je nova uprava javnega zavoda temu tveganju izognila. Ker je nova uprava RTV Slovenija umaknila svojo pobudo, bo moralo ustavno sodišče v zvezi z jedrom zadeve pobudo zavreči. Enako bo, kot izhaja iz doslej izdanih ločenih mnenj, sodišče ravnalo tudi v zvezi s preostalimi zahtevki vlagateljev. Pobudnikom se namreč, ker je ustavno sodišče razveljavilo začasno zadržanje izpodbijanega zakona, ki ga je najprej samo sprejelo, pravni položaj ne more več izboljšati. Zaradi tega je skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo ugasnilo tudi njihovo pravno upravičenje za vodenje postopka pred ustavnim sodiščem," sta zapisala Gregorčič in Avbelj.
Ustavno sodišče: Kakršnihkoli zaključkov še ni mogoče podati
Z vprašanjem, kaj poteza uprave RTVS pomeni za presojo ocene ustavnosti novele zakona o RTVS, smo se obrnili tudi na ustavno sodišče. "Pobudnikov v predmetni zadevi je več, svojo pobudo pa je umaknil le eden izmed njih. Ustavno sodišče ima predmetno zadevo še v obravnavi, zato kakršnihkoli zaključkov v tej zadevi še ni mogoče podati," so nam odgovorili z ustavnega sodišča.
Kot sta poudarila, se bo na opisani način, torej v "tesnem sodelovanju med vlado, vladno koalicijo v parlamentu, izbrano civilno družbo, ki danes vodi javni zavod RTVS, ter z njene strani imenovano upravo, ustavno sodišče, ki je kar samo pobudnike prikrajšalo za pravni interes in s tem za vsakršno sodno varstvo, preprosto znebilo zadeve, ne da bi se z enim samim pravnim argumentom kadarkoli vsaj malo dotaknilo njene vsebine". Ustavnopravno vprašanje bo tako za vedno ostalo neodgovorjeno, to dejstvo pa v sistemskem smislu pomeni, da si lahko vsakokratna oblast, če le ima zadostno politično, družbeno in ekonomsko moč – in tudi svoje ljudi na ustavnem sodišču –, prav vse institucije, tudi tiste, ki jim mora biti po ustavi zagotovljena vsaj relativna avtonomija, z močjo zakona čez noč in v celoti podredi svojim lastnim političnim interesom, sta zapisala Gregorčič in Avbelj. "Če je temu tako, pa Slovenija ni več ustavna demokracija. Postali smo politična džungla, v kateri tisti, ki jih je več celo z aktivno asistenco ustavnega sodišča, lahko vladajo brezpravno in zato tudi neomejeno," sta še dodala.
Gregorčič: Pravni interes pri ključnem vprašanju je imela izključno RTVS
"Če uprava RTVS res verjame, da je vse ustavno skladno, potem bi si v bistvu želela ustavne presoje, ker bi potem imela dokument ustavnega sodišča, da je zadeva ustavno skladna," je potezo uprave RTVS za Večer dodatno komentiral Gregorčič. Po njegovih besedah je RTVS edina imela pravni interes za presojo ustavnosti celotnega zakona, ostali pobudniki kot fizične osebe pa ne: "Pravni interes pri ključnem vprašanju, torej ali je bil zakon sprejet v skladu z ustavo, ima izključno RTVS. S tem, ko se je uprava odločila, da umakne pobudo za ustavno presojo, je ta pravni interes padel, kar pomeni, da odgovora na to vprašanje nikoli ne bomo dobili." Gregorčič, Urbanija, Grah Whatmough in Besednjak Valič pred ustavnim sodiščem izpodbijajo določbe novele zakona, po katerih so prenehali mandati članov prejšnjega programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja ter direktorjev televizije in radia. "Ker so naši mandati po tem, ko je ustavno sodišče umaknilo začasno začasno zadržanje, prenehali, se nam pravni položaj ne more več izboljšati," še dodaja Gregorčič.
Gregorčič in Avbelj nista uspela s pritožbo na ESČP
Novela zakona o RTVS je bila prejšnji teden po skoraj pol leta znova na dnevnem redu seje ustavnega sodišča. Maja je namreč ustavno sodišče ocenilo, da ni zmožno vsebinsko odločiti o skladnosti novele z ustavo, zato je odpravilo začasno zadržanje izvrševanja dela novele. Novela zakona o RTVS je bila sicer novembra lani potrjena na referendumu, a je več takratnih vodilnih na RTVS s prvopodpisanim Gregorčičem na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti več členov. Poleg Gregorčiča, Uroša Urbanije, Andreja Graha Whatmougha in Tamare Besednjak Valič je pobudo za ustavno presojo vložil tudi javni zavod RTVS. Ustavno sodišče je pobudo, ki so jo predlagatelji vložili hkrati s predlogom za začasno zadržanje, obravnavalo na desetih nejavnih sejah, na katerih so ustavni sodniki obravnavali več različnih osnutkov vsebinskih odločitev. Eno od njih so 22. maja že izglasovali, a je bila nato predlagana in izglasovana njena revotacija, kar pomeni, da ni bila sprejeta.
Konec maja so na ustavnem sodišču ugotovili, da so se znašli v položaju, ko ne morejo več oceniti, kdaj bodo lahko v omenjeni zadevi sprejeli dokončno vsebinsko odločitev. Zaradi tega so umaknili začasno zadržanje dela zakona, ki je veljalo od februarja. Dodatno težavo je namreč predstavljalo dejstvo, da sta bila ustavna sodnika Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon izločena iz odločanja v zadevi, odločitev pa lahko ustavni sodniki sprejmejo samo z absolutno večino oziroma s petimi glasovi. Po odpravi začasnega zadržanja maja sta se Gregorčič Avbelj pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Konec oktobra sta sporočila, da je ESČP pritožbo razglasilo za nedopustno in da se na to odločitev ni mogoče pritožiti.
