Čeprav v poletnih mesecih običajno zdravijo od dva do tri bolnike s to boleznijo, so jih v zadnjih tednih zdravili deset, od tega tri v intenzivni enoti.
Na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zdravijo sorazmerno mlade bolnike, ki so v dobri kondiciji, brez siceršnjih bolezni, pri katerih bi pričakovali težji potek bolezni, je pojasnila infektologinja Mateja Logar.
Na vprašanje, kaj je razlog za porast števila bolnikov, je odgovorila, da razlage še ni. Izvor okužb pri bolnikih namreč ni isti. "Zelo verjetno lahko pričakujemo v naslednjih nekaj tednih, glede na to, da je zdaj prišlo do spremembe vremena, do dežja, do teh nalivov, še kakšnega dodatnega bolnika," je dejala. Strokovnjaki vseeno upajo, da se bo število bolnikov kmalu začelo zmanjševati.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so glede na preliminarne podatke letos doslej zabeležili devet primerov leptospiroze, od tega tri v juliju in tri v avgustu. Trenutno podatki po navedbah inštituta kažejo, da gre za običajen porast leptospiroz, ki ga beležijo v poletnem času. A so hkrati pojasnili, da v bolnišnicah paciente s to boleznijo običajno prijavijo ob koncu bolnišničnega zdravljenja.
Pomembno se je zavedati, da je ta bolezen v Sloveniji prisotna in da pri večini bolnikov poteka sorazmerno blago, pri nekaterih pa lahko poteka težje, je poudarila Logarjeva.
Potek v dveh fazah
Leptospiroza praviloma poteka v dveh fazah, zdravljenje z antibiotiki pa je učinkovito predvsem v prvi fazi. Inkubacija doba je praviloma do 14 dni, pri nekaterih bolnikih je lahko tudi nekoliko daljša. Bakterije v telo vstopijo prek poškodovane kože oziroma preko sluznice, lahko tudi preko očesne veznice.
Sledi prvo obdobje, ki je precej nespecifično. Značilna je precej visoka vročina, bolniki se lahko soočajo z izrazitimi bolečinami v mišicah, predvsem v hrbtu, hudim glavobolom, bolečinami v očeh oziroma za očmi. Pojavljajo se krvavitve v očesni veznici, kar je dokaj specifičen znak leptospiroze, je pojasnila infektologinja.
Ob tem lahko pride do prizadetosti jeter, kar se kaže s hepatitisom oziroma z rumeno obarvanostjo kože in sluznic. Prizadete so lahko tudi ledvice. Pri tem ljudje opazijo, da izločajo manjšo količino seča glede na to, kar so popili, pa tudi, da je spremenjene barve.
Nato se lahko bolniki nekaj časa počutijo bolje. Po kakšnem tednu pa sledi druga, tako imenovana imunska faza, v kateri sta najpogostejša meningitis in kožni izpuščaj. Posamezniki, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, imajo simptome, podobne septičnemu šoku - nizek krvni tlak, pospešen utrip, slabo počutje, onemoglost, hkrati pa prizadeto delovanje ledvic, je pojasnila Logarjeva.
Zakaj je pojavnost ob poplavah večja?
Bolezen se prenaša z bakterijami leptospirami, ki so v seču različnih sesalcev, najpogostejše glodavcev, krav, lahko tudi prašičev. Prenašalci so lahko tudi psi. Ljudje se lahko okužijo neposredno s stikom s sečem okuženih živali, še pogosteje pa prek vode, saj omenjene bakterije v njej preživijo dolgo časa. "Kadar so poplave, kadar so nalivi, ko imamo več vode, ko recimo čistimo vodo iz kleti, je seveda verjetnost, da pride do okužbe, toliko večja," je dejala Logar.
Leptospiroza je zoonoza, ki je razširjena po vsem svetu, na spletni strani navajajo pri NIJZ. Po besedah infektologinje Mateje Logar v zimskih mesecih bolnikov z leptospirozo skorajda ni, razen pri posameznikih, ki se vračajo iz tropskih krajev, več pa jih je v poletnih mesecih. Bakterije namreč za razmnoževanje in preživetje v naravi potrebujejo višje temperature, je pojasnila.
