V predsedniškem uradu so nam v zvezi s srečanjem danes skopo pojasnili, da je predsednik obljubil dialog in da bo temu sledil. Stevanović se je odzval na Pahorjevo javno izraženo pobudo, ki jo je podal v izteku prejšnjega tedna. Ob robu obiska v Mariboru je namreč predsednik države pripomnil, da če bodo protestniki menili, da bi bilo koristno, da se sestanejo, se tudi bodo. Stevanović je, smo izvedeli, nato izrazil pripravljenost za srečanje s predsednikom, v uradu pa da so se zato odločili, da neuradnega organizatorja sredinih protestov sprejmejo.
Zakaj je sestanek potekal brez zaščitnih mask
Na predsedniški urad smo naslovili vprašanje, zakaj so bili udeleženci srečanja brez zaščitnih mask. Pojasnili so nam: "Od 15. septembra 2021 je vstop v prostore urada predsednika Republike Slovenije dovoljen le osebam, ki izpolnjujejo pogoj PCT, kot ga določata odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 146/21) in na tej podlagi sprejeto navodilo zaposlenim in obiskovalcem Urada predsednika Republike Slovenije." Sporočili so nam, da se pogoj preverja ob vstopu v poslopje urada in da je bilo na tak način izpolnjevanje pogoja PCT preverjeno tudi pri Stevanoviću.
Dodali so, da je 30. septembra začel veljati še odlok, ki določa, da uporaba zaščitne maske ni obvezna za osebe, ki izpolnjujejo pogoj PC (prebolevniki, cepljeni) v okoljih, kjer so v medsebojnem stiku le osebe, ki izpolnjujejo ta pogoj.
Iz Pahorjevega urada so sporočili, da je predsednik v pogovoru izrazil "jasno pričakovanje, da bo gospod Stevanović pozval protestnike, naj se popolnoma vzdržijo nasilnih ravnanj in izgredov": "Protesti so del demokratičnega življenja, tisti, ki nanje vabi, pa nosi odgovornost, da so mirni. Predsednik Pahor je gospoda Stevanovića opozoril na nesprejemljivost stališča, da si protestniki lahko sami izbirajo prostor protesta." Glede zahteve po odstopu vlade je predsednik pojasnil, tako v uradu, da sodeluje z vsemi vladami, ki jih izvoli državni zbor. Zato tudi ne sprejema pobude Stevanovića, da naj pozove vlado k odstopu.
"Predsednik Pahor je ponovil svoje prepričanje, da je cepljenje edini način, ki omogoča končanje zdravstvene krize. Glede kritik gospoda Stevanovića o neustreznem ukrepanju vlade, je predsednik republike znova poudaril, da je ob prenizki precepljenosti ukrepanje vlade za zagotovitev javnega zdravstva nujno, sprotnih ocen ukrepov pa ne daje," so sporočili in dodali, da je Pahor že pred tem srečanjem sprejel protestnike in predstavnike nekaterih civilnih iniciativ, ki nasprotujejo vladnim ukrepom. "Prepričan je, da je dialoga in sodelovanja glede reševanja zdravstvene krize premalo in da bi se lažje in uspešneje soočali z njo, če bi bilo dialoga in sodelovanja več, na vseh ravneh."
Na twitterju so že pred sestankom zaokrožili pomisleki v zvezi s predsednikovim srečanjem, med drugim tudi, ali gre za legitimizacijo politika, ki se zavzema za "svobodo ljudstva" in odpravo obvezujočih protikoronavirusnih ukrepov. V uradu medtem pojasnjujejo, da je predsednik že v preteklosti sprejemal različne predstavnike civilne družbe in tudi protestnike. Svetovalka predsednika republike za komuniciranje Špela Vovk je v odgovor na twitter opombo, da petkovi protestniki nikdar niso bili vabljeni na pogovor k predsedniku, odgovorila, da je predsednik "3. julija 2020 na njihovo prošnjo sprejel protestnike, ki so mu na njegovo javno izrečeno pripravljenost na dialog sporočili prošnjo, da se srečajo". A spomnimo, in kot je tudi zabeleženo v takratnem sporočilu za javnost, je takrat šlo za "več posameznikov oz. skupin, ki so ga za sprejem zaprosili ločeno. Nihče od njih se ne predstavlja kot predstavnik protestnikov ali organizator protestov", med prisotnimi tako denimo ni bilo Jaše Jenulla, prvega obraza petkovih protestnikov.
Jenull: Predsednik se na nobenega izmed pozivov ni odzval
"V Protestni ljudski skupščini nismo nikoli šli na fotografiranje s predsednikom, ker se zavedamo, da so njegovi pozivi k dialogu povsem prazni in zgolj v interesu ohranjanja trenutne nevzdržne situacije," je Jenull odgovoril na naši vprašanji, ali so bili petkovi protestniki kdaj povabljeni na srečanje s predsednikom države oziroma zakaj se za to niso odločili. Jenull je nadaljeval še: "Smo pa protestniki večkrat pozvali, da javno odgovori na konkretna vprašanja v povezavi z rušenjem vladavine prava, kršenjem ustave s strani vlade in uničevanje svobode medijev s strani vlade. Predsednik se na nobenega izmed teh pozivov ni odzval. Raje s svojim delovanjem legitimira novonastale desničarske stranke, ki poskušajo na valu zanikanja epidemije zajadrati do poslanskih stolčkov."
Kot je v spletnem zapisu danes opomnil mariborski filozof dr. Boris Vezjak, se Borut Pahor "rad pogovarja že ves čas": "Leta 2009 se je kot predsednik vlade udeležil sveta Stranke slovenskega naroda (SSN), da bi Andreja Šiška ustavil pri nameri referendumskih aktivnosti zoper vstop Hrvaške v zvezo Nato. Leta 2020 ni našel razloga, da ne bi sprejel Štajerske varde kar v svoji palači. Ni pa se pogovarjal s Šiškom na Osankarici, saj so ga pred njunim snidenjem sredi gozdov aretirali." Vezjak kritično piše še, da se Pahor "sklicuje na dialog le zato, da ne bi rabil zavzeti svojega stališča in pozicije, s tem pa bi ohranil distanco do vseh strani in na koncu kapitaliziral vse, kar je mogoče doseči zase: visoko javnomnenjsko podporo, vtis nekakšnega mirovnika in spravitelja, častne doktorate tujih univerz in podobno".
Stevanović sicer še naprej aktivno poziva k udeležbi sredinih protestov, ki so se nazadnje po več urah sprevrgli v nasilje in vodili tudi v blokado cest. Policija je pri posredovanju takrat uporabila vodni top in solzivec. Na družbenih omrežjih je Stevanović že pozval k udeležbi naslednjega zborovanja, lokacijo bo po napovedih razkril še do večera. Tokrat bodo protesti sicer v torek, ne v sredo, in sicer z namenom protestnikov, da izkoristijo pozornost ob tem, ko bodo "vse oči EU" zaradi vrha EU-Zahodni Balkan in srečanja voditeljev teh držav uprte v Slovenijo.
Spomnimo sicer, da je Stevanović stranko Resni.ca s somišljeniki ustanovil letos januarja. Za Žurnal24 je razlagal, da je stranka nastala iz državljanskega gibanja Resni.ca in je "trenutno najpopularnejši politični subjekt med mladimi in na socialnih omrežjih. Imamo mnogo večjo podporo od vseh političnih strank. Resni.ca je bila ustanovljena izključno s strani državljanov, ki so tudi dajali pobude, da se stranka ustanovi". "Za nami ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da nam osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora. Naša prva ambicija so definitivno parlamentarne volitve. Po Sloveniji s pomočjo državljanov že gradimo mrežo predstavnikov stranke," je pripovedoval tudi nekdanji član SNS. Stranki se je po njegovih navedbah v medijih pridružil leta 2016, in sicer na pobudo predsednika SNS Zmaga Jeliničiča, kasneje pa se od nje distanciral.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
