Namestitve otrok zunaj družine: V ospredje stopajo čustvene težave otrok in ne toliko vedenjske

Vse več je otrok s čustveno vedenjskimi težavami. Kar se odraža tudi v porastu njihovih namestitev v strokovne centre za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami (pred tem so se imenovali vzgojni zavodi). Kot so opozorili strokovnjaki na delovnem srečanju šestih strokovnih centrov (SC), ki ga je nedavno organiziral Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, je v devetih slovenskih SC trenutno nameščenih približno 600 otrok, pred petimi leti se je ta številka gibala okoli 350 otrok. Poleg prostorske stiske je dodatna težava pridobivanje strokovnega kadra.

Na srečanju so sodelovali govorci iz SC Mladinski dom Malči Beličeve, SC Mladinski dom Jarše, SC Višnja Gora, SC Kranj, SC Frana Milčinskega Smlednik in SC Logatec. "Želim si, da bi bilo za vse otroke dobro priskrbljeno. A lahko se bo zgodila kakšna zavrnitev, ker vseh ne bomo mogli sprejeti," je opozoril ravnatelj SC Frana Milčinskega Smlednik Anže Selko, ki si je zaželel, da do namestitev otrok sploh ne bi prišlo, da se torej že prej v domačem in šolskem okolju ustvarijo ustrezni pogoji za njihovo življenje.

Zakon tako, praksa drugače

Govorci so še pojasnili, da otroci različno dolgo ostajajo v strokovnih centrih. Ob tem je socialni delavec SC Malči Beličeve Pavel Šinkovec dejal, da po družinskem zakoniku so otroci lahko nameščeni v strokovne centre do treh let. "Po preteku tega roka se razlogi za namestitev mladostnika ponovno preverjajo. V praksi se dogaja, da v tem času v družini ni nobenega napredka, da bi se lahko otrok vrnil v domače okolje. Stanje je namreč enako, kot je bilo, ali še slabše. In zgodi se, da s podaljševanjem ukrepa namestitve otroci pri nas lahko ostanejo tudi do deset let. Eno je napisan zakon, praksa pa je druga," je bil jasen Šinkovec. Strokovni centri poleg možnosti namestitve otrok in mladostnikov nudijo med drugim še pomoč v obliki svetovanja vrtcu, šoli ali staršem, lahko pa tudi za otroka ali mladostnika pomembnim osebam.

Vse več nekemičnih zasvojenosti in duševnih težav

In kje iskati vzroke za porast otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami? Kot je za Večer pojasnila direktorica Centra za socialno delo osrednje Slovenije - vzhod Andreja Rihter, v spremembi družbe, ki gre po poti vse večje individualizacije, vse večje digitalizacije, nemoči staršev pri postavljanju meja in podobno. "Otroke je treba naučiti, da so pametni telefoni pripomočki in ne izvor sreče. Poleg tega pa tudi, da spletno prijateljstvo ni resnično prijateljstvo. Opažamo, da so danes v ospredju čustvene težave in ne toliko vedenjske. Nasilje se je preselilo na splet."  Tako v zadnjem času zaznavajo strokovni delavci centra za socialno delo (CSD) porast nekemičnih oblik odvisnosti, fizičnega in psihičnega nasilja v družinah, vzgojne nemoči staršev, težav v duševnem zdravju, šolskega absentizma - ko otrok noče v šolo. Po pomoč se na njih lahko obrnejo tako šole, soseska, starši kot otrok sam. Strokovni delavci jim lahko pomagajo v okviru pomoči družini za dom, ki obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani, strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke ter usposabljanje družine za opravljanje njene vsakdanje vloge. V kolikor ocenijo, da je potreben umik otroka zaradi njegovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, lahko podajo na družinsko sodišče predlog za njegovo namestitev v strokovni center.

Štiriletnik taval sam

Sodišče, prav tako na predlog CSD, lahko odvzame otroka staršem in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali tudi v strokovni center, v kolikor je otrok ogrožen in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi in če okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno lahko prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Preden se izreče ta ukrep, je treba izvesti milejše ukrepe, če je možnost, da bodo ti učinkoviti, saj je odvzem otroka staršem eden izmed najstrožjih ukrepov omejitve starševske skrbi.

"Pred leti je štiri leta star otrok sam sredi noči taval po cesti na Dolenjskem. Ko je policija poklicala CSD, je stekel nujni odvzem," se spominja Andreja Rihter. Tak ukrep pride v poštev ob oceni, da je otrok toliko ogrožen, da ga je treba takoj odstraniti iz družine. V takih primerih v 12 urah CSD na sodišče poda predlog za izdajo začasne odredbe o nujnem odvzemu otroka, sodišče pa v roku 24 ur odloči o tem.

V medijih pa je pred približno štirimi leti zaokrožila žalostna družinska zgodba, v kateri je sodni izvršitelj pri odvzemu otroka v postopku izvršbe odvzel materi tri mladoletnike. Otroci so se v mučnem postopku, ki je trajal več ur, upirali in jokali, o tem je pričal tudi posnetek. V ozadju zgodbe naj bi neuradno po ločitvi otroke v varstvu in vzgoji imela mati, oče pa možnost stikov. Toda mati naj bi stike otrok z očetom preprečevala. Zato je sodišče v nadaljevanju otroke začasno dodelilo očetu, materi pa omogočilo stike pod nadzorom socialnih delavk. Ker na to ni pristala, naj bi sledilo več pozivov, da otroke začasno preda očetu, nazadnje pa je sodišče določilo odvzem otrok z izvršbo.

Čim manj stresen in čim bolj subtilen

Rihterjeva izpostavi, da odvzem mora biti izpeljan strokovno, z vso skrbnostjo, s čim manj stresa in subtilnim pristopom. Otroku, če je dovolj star in razume, mu strokovna oseba razloži, kaj se dogaja in kam bo nameščen. Poleg tega ga tolaži, odgovarja na njegova vprašanja, a pri tem ne obljublja nečesa, za kar ni verjetno, da se bo lahko izpeljalo. Če je le možno, sta na kraju prisotna dva strokovna delavca ob otroku in starših, po potrebi tudi policija in reševalci. Starši dobijo v podpis obrazec o odvzemu. V kolikor so prisotni na samem kraju in ga nočejo ali ne zmorejo podpisati, potem priče podpišejo izjavo, da jim je bil neuspešno izročen obrazec. V kolikor starši niso prisotni, na primer v opisani situaciji štiriletnika, dobijo obrazec po pošti. "Pri odvzemu otroka, če ta razume situacijo, je zanj ključno, da mu tudi starši pojasnijo, da bodo za nekaj časa ločeni z namenom, da se bodo stvari spremenile na bolje in da se bo čim prej vrnil nazaj," sklene Andreja Rihter.