Zima je, potekajo te dni kaki pogovori o poletnih prireditvah v parku? Ali bodo te teme znova na programu maja, junija? So se po lanskih pregovarjanjih stvari kaj spremenile?
"Že nekaj časa deluje skupina za park, pri kateri sodelujejo vsi, ki imajo kaj povedati. Naš zavod, kulturniki, občina, sodelujejo tudi drugi. Pripravljen je osnutek načrta upravljanja, kar je zelo dobro izhodišče za umeščanje česarkoli v park, pojasnjeno je, kaj je treba tam početi, kje je potrebna obnova, kaj je z vzdrževanjem. Predlog določa tudi razdelitev na cone, predvidena so območja za posamične dejavnosti - tudi kje so sprejemljive prireditve. Kar se tiče letošnjih prireditev, so organizatorji že sprožili aktivnosti za Operno noč v parku, Občina je že sklicala prvi usklajevalni sestanek, kjer smo se pogovorili o stvareh, ki so bile v preteklosti najbolj moteče - kam kaj umestiti, s kakšnimi vozili in kje dovažati opremo ter o ozaveščanju obiskovalcev o tem, česa naj tam ne počno, da ne bodo škodovali parku. Občina je tukaj zelo aktivna, kar se mi zdi zelo pozitivno."
Bo možno uskladiti interese v parku tudi dolgoročno?
"Del težave s celovitim upravljanjem je, da na podlagi veljavnega mariborskega odloka o zavarovanju ni možno kar tako sprejeti tudi upravljavskega načrta. Eden od razlogov je tudi ta, da stari odloki, kot je mariborski, nimajo določenih upravljavcev, kot je to drugje. Krajinski park Goričko ima javni zavod Krajinski park Goričko, Triglavski narodni park ima zavod, enako Ljubljansko barje in ti upravljavci skrbijo za upravljanje območja. Stara zavarovanja na vzhodu Slovenije, pa razen Goričkega iz leta 2003 ter Ormoških lagun iz leta 2017, nimajo upravljavcev. In aktivno upravljanje preko upravljavskih načrtov ter brez upravljavcev je veliko težje.
A ne glede na to je za Mariborski park prišlo do usklajevanja interesov, h katerim je aktivno in pozitivno pristopila tudi občina in na podlagi vseh teh prizadevanj imam dober občutek, da se bo večina prireditev uskladila s potrebami in zahtevami, ki izhajajo iz želje, da se park ohrani."
Conacija torej omogoča prireditve? Na utrjenih površinah?
"Tako je, a določa tudi, kako naj se vzdržujejo posamezna območja v parku. Obstoječe zavarovano območje Mestnega parka ni omejeno zgolj na park, je precej širše, sega čez Tri ribnike na Mestni vrh in Piramido in vključuje različne krajinske elemente. Takrat je bilo to območje zavarovano kot območje prepleta različnih krajinskih elementov, eden od teh so vinogradi, ki pa jih danes skoraj ni več. Območje celo je bilo takrat prepoznano kot preplet parka kulturne krajine, vinogradov in gozdov. Za upravljanje je pomembno imeti vizijo, kako razvijati ta območja in to je tisto, kar danes pogrešamo. Območja nekdanjih vinogradov so danes zanimiva za neke druge investitorje, recimo za sajenje orehov, kar se že dogaja po pobočjih okrog Maribora. Taki nasadi pa pokrajino bistveno spremenijo. Vinogradi v Mariboru so izjemna krajinska in vsebinska dodana vrednost in predvsem prepoznavna značilnost. Maribor je vinogradniško mesto, zdaj pa se vinogradi spreminjajo v orehove nasade. Je to tudi z vidika prepoznavnosti in identitete mesta smiselno?"
Maribor je vinogradniško mesto, zdaj pa se vinogradi spreminjajo v orehove nasade
Od ena do štiri
Zavod vodi mnogo projektov, kateri je vaš najljubši?
"Vsi, saj smo z vsakim premikali meje in pokazali, da je s sodelovanjem možno doseči stvari, ki so se zdele prej nedosegljive."
Letošnji projekti?
"Trije - na Dravi, Pohorju in Muri. Dokazujemo, da naravovarstvo lahko prispeva k razvoju in ni ovira zanj."
Vaš soprog je prav tako naravoslovec, on je akademik, vi praktik. Prihaja kdaj do razhajanj v mnenjih?
"Mož je botanik in tudi moje srce je pri rastlinah, zato sva kar usklajena."
Kdaj bodo ljudje doumeli, da narava ni le vir, ampak smo del nje?
"Veliko ljudi že razmišlja tako, morda le niso tako v ospredju in tako glasni kot tisti, ki se jim zdi, da jim je narava le v napoto."
Nujno je ohraniti prostor, kjer se bodo razlivale visoke vode
