Vanessa Čokl
"Zadeve, ki jih delamo, so resne in nevarne, povezane s pričakovanji tako vpletenih posameznikov kot javnosti. Ko je zadeva na sodišču, ne glede na to, ali gre za kazensko, civilno ali gospodarsko, so bili že preseženi okvirji reševanja problemov med ljudmi. Čustva so zato nujno razburkana, prepričanost o svojem prav poudarjena, občutljivost velika. Marsikdo ne razume in ne sprejme odločitev sodišč. Ob ustvarjanju (napačnega) vtisa, da gre pri sodnikih za poseben sloj ljudi, ki se jim zaradi trajnega mandata ni bati za službe, in skorajda ustvarjanja slike o tem, da se zavestno sprejemajo odločitve, ki so v službi takšne ali drugačne politike, se je ustvarila plodna podlaga za ekscese," po nedeljskem napadu na sodnico v Mariboru pripoveduje Mariborčan Martin Jančar, kazenski sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča.
"Vedeti je treba: danes meni, jutri tebi"
Ne vemo še za motiv napada, a to ne spremeni resnice, da je dejanje zavržno. Kaj bo, če se v sodnike zavleče strah odločati? Smo priče posledicam leta dolgega kričanja v teh krajih o krivosodju? Omalovaževanja, sejanja nezaupanja - največkrat na pamet - sodniškim haljam, ustvarjanja vtisa, da sistem ne deluje, da se vse sme, celo vzeti pravico v svoje roke ...?
Stokrat izrečena laž postane resnica
"Zadeva je šokantna," se za Večer odziva Marjan Pogačnik, predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani. "Mi smo tudi imeli svoj primer, ko je bila pred leti bomba nastavljena na sodničino hišo. Kolikor vem, storilci niso bili odkriti."
Predsednik sodniškega društva Ekart: Pritiski so, grožnje tudi
"V sodniških vrstah smo nad napadom zgroženi in dejanje najostreje obsojamo. Vsak sodnik v takšnih primerih pomisli, da se lahko kaj podobnega zgodi tudi njemu. Ta napad kaže, da je treba vsake verbalne grožnje sodnikom v zvezi z njihovim delom resno obravnavati. Fizično nasilje nad sodnico predstavlja hud napad na neodvisnost sodstva, neodvisno sodstvo pa je hrbtenica vsake demokratične in pravne države," pravi predsednik Slovenskega sodniškega društva, sodnik v Mariboru dr. Andrej Ekart. In: "Sodniki odločamo o sporih med dvema strankama in ponavadi ena v sporu izgubi ter je nezadovoljna. Vendar to nezadovoljstvo ne sme prerasti v fizično ali verbalno nasilje. Sodniki smo zavezani soditi v skladu z ustavo in zakoni, ne pa v skladu s pričakovanji strank, javnosti, politike ali gospodarstva."
Pritiski so, in to številni, pravi. Vsake toliko časa pride do intenzivnejših napadov na sodstvo iz vrst politike ali mnenjskih voditeljev. Po drugi strani se nespoštljivost do sodnikov izraža v razpravnih dvoranah, kjer pogosto se pride do nedostojnega obnašanja prisotnih ... Mnogi sodniki so tarče groženj preko družbenih omrežij, mnogi so bili zaradi svojega dela pod policijsko zaščito, nekatere so nezadovoljne stranke obiskale celo na domu. "Res je, da smo sodniki funkcionarji in je naše delo pod drobnogledom javnosti, vendar se sprašujemo, koliko pritiskov smo dolžni prenašati. Bojimo se, da je napad na sodnico posledica nespoštljivega in do sodišč nastrojenega vzdušja v družbi zaradi popačenih predstav o delu sodnikov. To delo je izjemno zahtevno, terja pokončnega in strokovno podkovanega posameznika. Upamo, da ta napad ne bo odvrnil najperspektivnejših pravnikov od vstopa v sodniške vrste. Čeprav se sodstvo lahko pohvali s številnimi dosežki (število nerešenih zadev se iz leta v leto znižuje, sodišča neprestano skrajšujejo čas reševanja zadev in rešijo več zadev, kot jih prejmejo, sodni zaostanki so praktično odpravljeni, in vse to kljub temu, da se je število sodnikov od leta 2007 do danes znižalo za več kot 200), si javnost ustvarja svoje predstave o delu sodišč na posameznih ekscesnih primerih, ki so predstavljeni v medijih. Zaradi tega dobi javnost popačeno sliko o delovanju sodišč."
"Zadeva je šokantna"
Moralna dolžnost je ne spet ad hoc reakcija
"Zagotavljanje fizične varnosti sodnikov izven sodnih zgradb je v vseh državah sveta težavno, a pri nas še vedno prešibko zaradi premalo sistematičnega pristopa," pa pravi nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar iz Evropskega centra za reševanje sporov. "Zgolj javne obsodbe predstavnikov Slovenskega sodniškega društva, Vrhovnega sodišča RS in Ministrstva RS za pravosodje kot najbolj odgovornih za to področje niso zadostne. Pogrešam njihovo javno zavezo, da bodo izvedli pregled veljavnih standardov fizičnega in tudi tehničnega varovanja sodnikov in članov njihovih družin, kriterijev in pravnih podlag za takšno varovanje, proračunskih možnosti in potreb, navodil in priporočil sodnikom, kako naj prepoznavajo varnostna tveganja, sistemov obveščanja in alarmiranja in podobno."
"Če se izkaže ..."
"Občutek varnosti je bistven. Bilo je že nekaj primerov, lahko grozi, da se bo ponavljalo. Če se izkaže, da je bil napad v Mariboru zvezan z opravljanjem službe, še toliko bolj ... Ta tragični dogodek je lahko priložnost za razmislek o varnosti. O konkretnih ukrepih. Ali in kako nam lahko koristijo tudi vzori drugih držav, kako tam to urejajo," pravi predsednik sodnega sveta, vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan. "Ko bodo okoliščine jasne, bo tudi sodni svet bolj konkreten. Že zdaj pa se ve, da marsikatero sodišče ni v ustreznih prostorih, da tudi v sodni palači v Ljubljani pravosodni policisti ne zmorejo vsega in da dostop do sodnikov ni onemogočen ..."
