V goriški občini slovenski državljani sklenejo približno sto nepremičninskih pogodb na leto, večino predstavljajo družine, ki v Novi Gorici ne dobijo ustreznega stanovanja.
Novogoriškim družinam, ki že nekaj let kupujejo stanovanja v goriški občini, so se v zadnjih časih pridružila še podjetja iz Slovenije, ki v Gorici in okolici iščejo industrijske in obrtne hale. Spreminjajoče se razmere na čezmejnem nepremičninskem trgu so bile predmet tudi na dnevnem redu posveta, ki ga je v Trgovskem domu v Gorici organiziralo Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) s podporo javne agencije Spirit Slovenija.
Novogoriško občino je na posvetu zastopal podžupan Anton Harej, ki je načel eno izmed osrednjih tem posveta. Ugotavljal je namreč, da je v Novi Gorici premalo stanovanj in da veliko družin iz Slovenije kupuje nepremičnine na italijanski strani državne meje.
Vse več lastnikov stanovanj se odloča za kratkotrajni najem
"V Furlaniji-Julijski krajini je lani število kupoprodajnih pogodb upadlo za 8,5 odstotka, medtem ko je v Gorici naraslo za 2,3 odstotka," pojasnjuje Pierluigi Sardelli, predsednik goriške sekcije združenja nepremičninskih agentov. Ugotavlja, da se zanimanje za nepremičnine v Gorici veča tudi zaradi EPK 2025. "Med Gorico in Novo Gorico imamo 1000 sob in 2000 postelj, kar je premalo," pravi Sardelli. Zato se tudi vse več lastnikov stanovanj odloča za kratkotrajni najem. "Da se zadeva splača, moraš stanovanje oddati v najem vsaj sto dni na leto, saj v primeru kratkotrajnega najema lastnik plačuje vodarino, smetarino, elektriko in čiščenje. Če se kratkotrajni najem ne bo obrestoval, se bodo lahko lastniki kakorkoli spet odločili za dolgotrajni najem in pri tem takoj dobili najemnike, saj je v mestu vse težje najti stanovanje v najem," še razlaga Sardelli.
Prodanih bo 500 stanovanj
S številkami je v nadaljevanju postregel Pierluigi Sardelli, predsednik goriške sekcije združenja nepremičninskih agentov FIAP. V goriški občini predvidevajo, da bo do konca leta sklenjenih med 450 in 500 nepremičninskih pogodb. “Pričakujemo, da naj bi jih približno sto sklenili slovenski državljani, kar bo približno enako kot lani. Med kupci iz Slovenije so v glavnem družine. Mnogi imajo otroke, ki obiskujejo šole v Italiji, nekateri pri nas delajo, večinoma zelo dobro poznajo italijanski jezik in sploh italijanske razmere. Za nakup v Gorici se odločijo predvsem zaradi cene in ponudbe,” je pojasnil Sardelli in opozoril, da se je v zadnjih letih ponudba stanovanj v Gorici precej znižala. "Pred leti je bilo v Gorici naprodaj po 400 stanovanj, zdaj jih je približno 250," je še povedal Sardelli, ki pričakuje, da se bo s krčenjem ponudbe zvišala cena. Trenutno stane stanovanje v Gorici približno 900 evrov na kvadratni meter.
Da so cene v Novi Gorici precej višje, sta potrdila Matjaž Jakončič in Boris Kravanja iz družbe Re/Max. V Novi Gorici stane stanovanje od 2000 do 2500 evrov na kvadratni meter. "V Gorici so cene nižje, je pa res, da so stanovanja starejša, predvsem v centru. V obnovo je treba vložiti več, vendar se nakup kljub temu še vedno splača," je opozoril Matjaž Jakončič.
Pozorni na davke
Na čezmejnem nepremičninskem trgu je priložnosti veliko, vendar morajo biti kupci pozorni tudi na razlike med slovensko in italijansko zakonodajo. Odvetnica Petra Kukanja iz podjetja Servis je pojasnila, da postopku nakupa nepremičnine, ki se začne s kupoprodajno pogodbo pri notarju, sledijo razni davki, ki jih morajo kupci poravnati, opozorila pa je tudi na razlike pri nakupu prvega oziroma drugega stanovanja. Večina slovenskih državljanov, ki kupi nepremičnino čez mejo, se odloči tudi za selitev bivališča v Italijo. Odvetnica Kukanja je pri tem obrazložila, da slovenski državljani s selitvijo nekaj prihranijo na davkih, vendar morajo dobro preračunati, kako bo z davčno obremenitvijo na dolgi rok. Na posvetu sta nepremičninska posrednika Daniel Lovšin iz Pirana in Ana Tozzi iz Trsta pozornost posebej namenila tujcem, ki se odločijo za naložbo v nepremičninskem sektorju. "V očeh tujih kupcev je najbolj pomembno, koliko je destinacija znana," je o tujcih, ki kupujejo nepremičnine v naših krajih, povedal Lovšin. Verjame, da bo Evropska prestolnica kulture 2025 prispevala k večji privlačnosti goriškega prostora. Ana Tozzi je razložila, da je tržišče v Trstu zasičeno, kar je treba izkoristiti, da se tuji kupci preusmerijo v druge kraje. Goriški prostor ima potencial, čeprav z vidika nastanitev ponudba še peša. V primeru povečanega povpraševanja pa se bodo tudi na Goriškem kmalu pojavili investitorji tako v turističnem kot nepremičninskem sektorju. Ne nazadnje tudi Trst še pred nekaj leti ni bil turistično mesto, kot je danes.
Trend se je obrnil
Pred leti so italijanska podjetja odpirala svoje podružnice v Sloveniji, v zadnjih časih se dogaja obratno. "Kolegi iz Slovenije mi pravijo, da se je pri njih precej povišala cena elektrike. Poleg tega je v Gorici in okolici več ponudbe obrtnih in industrijskih hal," je povedal Sardelli. Njegove besede je potrdila Barbara Kovic iz Zadružne kraške banke Trst Gorica. Sama se je ukvarjala s petimi oziroma šestimi podjetji iz Slovenije, ki so se odločila za naložbo v Italiji.
"Podjetja iz Slovenije v Italiji večinoma ustanovijo novo družbo, potem kupijo halo in vanjo prenesejo del svoje dejavnosti. Pri tem lahko dobijo tudi prispevek iz razvojnega sklada po zelo ugodni 1,30-odstotni obrestni meri," je opozorila Barbara Kovic in pojasnila, da podjetja iz Slovenije iščejo hale v bližini meje - v Gorici, Sovodnjah, Zagraju ... Poleg tega je povedala, da so 60 odstotkov letošnjih hipotekarnih posojil za nakup stanovanj oziroma drugih nepremičnin zagotovili slovenskim državljanom. "Banke v Sloveniji slovenskim državljanom ne priznajo posojila, če kupujejo nepremičnino v Italiji," je razložila in tudi sama potrdila, da je med slovenskimi državljani res veliko zanimanja za nakup nepremičnin v Italiji.