(Ne)reševanje termodivizije HSE: Dravske elektrarne na razpotju. Je čas za osamosvojitev?

Energetska napetost pred sprejetjem interventnega zakona za reševanje termodivizije (Termoelektrarne Šoštanj - Teš - in Premogovnika Velenje) oziroma Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) dosega visoke obrate. Tudi nervoza predlagateljev spričo grozečega stečaja Teša in posledičnega vpliva na HSE je vse večja. Glede na napovedi energetskega ministra Bojana Kumra, ki si želi več stomilijonsko reševanje šaleških termo zablod izpeljati preko dobičkov energetskih družb v državni lasti, napetosti in nervozo vnaša tudi vanje.

Sindikati na nogah

Ob osnovnem zamišljenem scenariju se porajajo tudi novi, kot je ideja o tem, da HSE ne bi bil več holding, ampak enovita družba, ki bi si prisvojila še odvisne družbe, med njimi največjo - Dravske elektrarne Maribor (DEM). Ta teden so se tej možnosti že uprli sindikati DEM, ki so poudarili, da sprejemu interventnega zakona ne nasprotujejo, saj menijo, da je, ko bo ustrezno usklajen, potreben za razrešitev nastale situacije v termodiviziji skupine HSE. "Ostro pa nasprotujemo idejam, ki prihajajo iz kroga nasprotnikov zakona, ki predlagajo ukinitev avtonomije odvisnih družb skupine HSE – torej ukinitev samostojnosti Dravskih elektrarn Maribor. Posledično bi to pomenilo začetek konca DEM, kot jih poznamo danes. S strogimi in neživljenjskimi varčevalnimi ukrepi bi bil zaustavljen investicijski cikel, ogroženo obratovanje in zanesljivost proizvodnje električne energije ter razvoj družbe. Posledično pa bi to lahko vodilo v izgubo socialne varnosti zaposlenih in ukinjanje delovnih mest v DEM," je še pojasnil Igor Štruc, predsednik sindikata. 

V razpravo se je s pojasnilom vključil tudi Damjan Seme, generalni direktor DEM, ki podpira stališča sindikata: "Želim poudariti, da nasprotovanje oziroma 'nesprejetje' zakona ogroža varnost in zanesljivost proizvodnje električne energije, hkrati bi to pomenilo zaustavitev investicijskega cikla, ki smo ga v družbi DEM in skupini HSE začeli v zadnjih dveh letih in je ključen za slovensko energetiko." Ob tem zaposlenim v družbi DEM še zagotavlja, da si bo skupaj z vodstvom skupine HSE še naprej prizadeval, da bo njihov glas slišan, njihove pravice zaščitene in da bodo gradili zdrave temelje za nadaljnji napredek družbe.

Šega politiki: Ukrepajte pravočasno, da ne bo prepozno

Na izčrpavanje s strani HSE že desetletje opozarja tudi Vlado Šega, predsednik sveta delavcev DEM, nazadnje z javnim pismom v Večeru, v katerem, če mislimo resno z nizkoogljičnimi viri, regionalnim razvojem ter decentralizacijo, predlaga korporativno in kapitalsko ločen segment (ob enoviti bilančni skupini) hidro- in OVE-divizije pod okriljem DEM, lociran v Mariboru: "Razvoj in vlaganje v obnovljive vire ter v razogljičenje ne moreta biti odvisna od volatilnosti trga, dobre volje vsakokratnega vodstva krovne družbe v Ljubljani ter celo srednjega menedžmenta in njihove želje po lastniku všečnem poslovnem izkazu."

Šega še meni, da sta bili odločitev o dveh bilančnih stebrih in umestitev sedeža HSE v Ljubljano politični in da ju je moč spremeniti zgolj na politični ravni. Razlog za vzpostavitev sedeža stebra hidro- in OVE-divizije v Mariboru je zanj racionalen, saj bi nadaljnja centralizacija pomenila izgubo strokovnih delovnih mest v Podravju. "Maribor je v tranzicijskih časih že preveč izgubil in še izgublja. Od nekoč vodilne energetske družbe pa je DEM le še proizvodni obrat. Je prerano za razburjanje, saj še ni nič dogovorjeno? Zagotovo ne, ker ko se bodo veliki fantje, med katerimi pa že dolgo ni nikogar iz naših koncev niti blizu, dogovorili, bo prepozno. Torej, spoštovani politiki iz naših logov, pravočasno bo treba udariti po mizi," je v svojih prizadevanjih odločen Šega.

Mestna odbora Svobode in SDS složna 

In kaj o tem meni mestna politika? Lena Grgurevič, mariborska poslanka in predsednica lokalnega odbora Gibanja Svoboda, odgovarja, da so mariborski poslanci že ob nastopu mandata izrazili pričakovanje reorganizacije delovanja HSE v smeri okrepitve vloge DEM: "Žal že od ustanovitve HSE niti takratno vodstvo DEM in tudi nadalje nobena politika nista upoštevala dejstva, da so DEM največji proizvajalec hidro- oziroma obnovljive energije v Sloveniji. Z vidika decentralizacije menimo, da je določena oblika samostojnosti DEM nujna. Kar zadeva termodivizijo, je predlog zakona v obravnavi, rešitve so predvidene. Vsekakor se mariborski poslanci Svobode zavzemamo za to, da bo center hidrodivizije oziroma proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov v našem mestu, kamor tudi spada." 

Franc Kangler, predsednik mariborske SDS, pravi, da je njegovo stališče že dolgo znano. Meni, da gre za gospodarski rop stoletja, še iz časa ministra Janeza Kopača, ki je preselil sedež slovenske energetike iz Maribora v Ljubljano. "Žalostno je gledati, kako molzejo preko sto milijonov evrov dobička iz Dravske doline od Dravograda do Ormoža. Zato je nujno preseliti holding nazaj v Maribor oziroma oblikovati tako imenovano hidrodivizijo okoli DEM. Ne samo, da podpiramo hidrodivizijo, če pride do zamenjave oblasti, se bo to zgodilo," še pravi Kangler in opozarja na pičla sponzorska in donatorska sredstva, ki jih okolju, v katerem delujejo hidroelektrarne, odmerjajo iz Ljubljane. Ob čemer je država znižala tudi plačila koncesij občinam in zaradi česar so vložene tožbe.