(KOMENTAR) (Od)rešitev šaleške energetike

Pred interventnim zakonom o TEŠ, z daljšim imenom Zakonom o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, so ključni dnevi. Vsaj do druge polovice novembra bi moral, če naj bi bil še letos sprejet, romati na vlado, kar pomeni, da imajo vpletene strani še kakšnih deset dni časa, da zbližajo stališča. Ta pa so diametralno nasprotna: po mnenju Šaleške doline je zakon že v naslovu čisto zgrešen, kaj šele po vsebini, po mnenju lokalno oddaljenih opazovalcev pa je Šaleški tako zelo pisan na kožo, da se lahko preostali državljani počutijo drugorazredne.

Kaj vse je zabolelo Šaleško? Za začetek omejitev prejemkov zaposlenih in poslovodnih oseb. Na prvi pogled nerazumno, saj je logično, da podjetja, ki jim gre slabo, žal temu primerno regulirajo plače. A kot je slišati neuradno, so se od te postavke pripravljavci zakona že pripravljeni posloviti. Drugo, še večje zgražanje, pa je prineslo določilo, da morajo lokalne skupnosti do leta 2030 poskrbeti za alternativni način ogrevanja. O prestrukturiranju daljinskega ogrevanja, najstarejšega v Sloveniji, v Velenju govorijo že vsaj od leta 2021, ko jim je TEŠ odpovedal pogodbo o dobavi toplotne energije z odpovednim rokom deset let. Kar nekaj alternativnih idej so medtem že navrgli, podpisali nekaj svetovalnih pogodb, se prijavili vsaj na en evropski projekt in ob prijavi sami navedli, da bodo sistem spremenili do leta 2030.

Ni (še) znano, zakaj je dolino tako zmotil pridevnik alternativni viri. Najpogosteje se ugiba, da zato, ker v dolini, kjer so enkrat že rekli ne sosežigu odpadkov, znova računajo nanje. Leta 2021 je direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja opisoval, da bodo do leta 2024 poskušali z alternativnimi viri zagotoviti do 20 odstotkov trenutne porabe toplotne energije, dolgoročen cilj pa je, da bi se dolina v celoti ogrevala na obnovljive vire energije, je takrat dejal Škarja in ocenil, da bi za to potrebovali od 10 do 15 let (pri čemer je župan Velenja Peter Dermol podvomil, da imajo sploh toliko časa) ter od 130 do 150 milijonov evrov. Drugih resnih debat na to temo kasneje, vsaj javno, ni bilo (o tem so razpravljali soustanovitelji in nadzorniki komunalnega podjetja, a vsebine ne razkrivajo).

Če zakon ne bo sprejet in če bo HSE uresničil napoved, da "sme" po evropski direktivi od TEŠ kupovati elektriko le po tržni ceni, prvi problem doline ne bo ogrevanje, temveč stečaj energetskih družb. Te so na HSE priklopljene kot življenjsko ogrožen pljučni bolnik na dihalni aparat. Ko pred leti HSE Premogovniku Velenje ni plačeval dovolj za premog, so morali zaustaviti investicije v izdelavo novih odkopnih polj. Podobno se je morda zgodilo s Komunalnim podjetjem Velenje, da zavoljo likvidnostnih težav ni "investiralo" v iskanje alternativnih virov ogrevanja.

Morda je interventni zakon, kot trdi HSE, res najboljša rešitev za dolino, ogrevanje in ohranitev delovnih mest. Zagotovo pa je odrešitev za HSE, ki se s tem reši mlinskega kamna okoli vratu, posredno pa obvaruje družbe, ki mu prinašajo zlata jajca, kot so denimo Dravske elektrarne. Glede na moč, ki jo je pokazal uradno neobstoječi "šaleški lobi" v državi, pa je vprašanje, ali bo predlog zakona pravočasno potrjen.