V prvi polovici tedna so ekrane preplavile fotografije v za nas nekoliko čudnih, rdečkasto oranžnih barvah. Saharski pesek. Ja, močni južni vetrovi so visoko v ozračje dvignili velike količine tega peska, ki mu rečemo prah, saj je res droben, ampak dejansko ni prah. Manjši ko so delci, dlje časa lahko lebdijo v ozračju, zato je ta res drobni saharski pesek hvaležen material za transport z zračnimi tokovi na velike razdalje.
Mimogrede, ste vedeli, da pasatni vetrovi vzdolž ekvatorja vsako leto prenesejo iz Sahare čez Atlantik v Amazonijo okoli 40 milijonov ton tega peska?! To je bogat vir mineralov za pragozd, ki je skoraj življenjsko odvisen od tega. Kajti tam vsakodnevni nalivi močno izpirajo hranilne snovi iz tal, zato so tamkajšnja tla dejansko revna in slabo rodovitna. Pesek pa je skoraj idealno mineralno gnojilo. No, pasati pihajo vse leto v tej smeri, pri nas pa ne piha vsak dan južni veter iz severne Afrike, da bi nam nosil puščavski pesek pred vrata. Tokrat ga je bilo največ na območju Španije - menda že več deset let ni bilo tako obilne porcije - ter zahodnih in osrednjih Alp. Naši kraji so bili bolj na robu glavnega koridorja. Očitno je to v nas. Ko zaznamo kaj nenavadnega ali kak pojav, ki je bolj redek, čeprav nam saharski pesek vetrovi prinesejo vsako leto, ne pa prav pogosto, takoj vzniknejo teorije o nečem slabem, strupenem, škodljivem.
Na srečo saharski pesek ni nič bolj škodljiv kot prah, ki ga včasih močan veter pri nas dviga s tal. Lahko nas malo posili h kašlju, ga začutimo v očeh. Seveda je to moteč občutek, a kemično ni škodljiv. Ker tokrat ni bilo padavin, je večina tega peska ostala višje v ozračju, pri tleh nismo zaznali povišanih koncentracij trdnih delcev. Če bi deževalo, bi imeli še bolj umazane avtomobile, kakšna zelenjava, ki trenutno raste na vrtu, bi bila tudi umazana, to pa bi bilo tudi vse. Pa sneg v gorah ne bi bil več bel, kolikor je stara snežna odeja zaradi onesnaženega zraka sploh še lahko povsem bela.
Mnogo bolj neugoden je vulkanski pepel, delci so precej robatih oblik, ostrih robov, zato nas bolj motijo, če nam pridejo v oči pa v pljuča. Precej lahko ovirajo tudi letalski promet. A običajno jih dlje od vulkanskega izbruha zanese le v višjih slojih ozračja.
Tako vidimo, kako pomembni so za nekatere dele sveta transporti aerosolov v zraku. Ni vse samo slabo, verjetno je moteče predvsem za naše, vse bolj sterilno udobje. Moj nono je rekel, da mora vsak kmet na leto pojesti pest (ali krožnik, ne vem natančno) zemlje. Seveda je ni pojedel na začetku leta za večerjo, ampak v tako majhnih količinah, nehote, da niti vedel ni. Tudi saharski pesek ne zasuje amazonskega pragozda. Najbrž ga sploh ne bi mogli videti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
