Popravimo masko, še enkrat si razkužimo roke in pozvonimo za prevzem hrane pred restavracijo Etno hiše Baščaršija v Poštni ulici v Mariboru. Natakar odklene, in ko nas spusti noter, restavracijo znova zaklene. Tudi drugi gostje, ki po več kot štirih mesecih prestopijo prag gostilne, občutijo kaj nervoze, ko pridejo na malico ali poslovno kosilo? "Čutiti je pozitivno energijo, ker se lahko spet usedejo in so postreženi," odzive opiše Aljoša Marković, poslovodja restavracije, ki namerava družinsko podjetje v kratkem tudi prevzeti.
Malice ali kosila so začeli ponujati v ponedeljek. "Odziv je dober. Dnevno gostimo po eno ali dve skupini," pove poslovodja, pri čemer ne gre za finančno velik priliv. "Delno odpiranje ima za nas predvsem psihološki pomen. To je po dolgem času premik, kar je pozitiven znak tako za goste kot za zaposlene, korak k normalnosti," je še dejal.
Pred kosilom podpis pogodbe
Brez rezervacije v teh časih ne gre. "Ko nas stranka pokliče, najprej vprašamo, za katero podjetje gre in ali želijo poslovno kosilo ali malico za zaposlene," razlaga Marković. Ta podatek je namreč pomemben, saj pri malici ni omejitve glede števila oseb iz enega podjetja, pri poslovnem kosilu, kjer so za mizo osebe iz različnih podjetij, pa lahko sedi do največ deset ljudi. "Ko pridejo, si razkužijo roke. Maska je obvezna, dokler se ne posedejo," nadaljuje in nam pokaže pogodbo, ki jo mora naročnik kosila ali malice podpisati. "To je dokument, ki smo ga pripravili sami. Za vsak slučaj. Nismo dobili izrecnega navodila, da je to pogoj, vendar smo to dodali za lastno varnost," je še povedal. Pravna oseba vpiše vse podatke podjetja, pred podpisom pa se seznani s pogoji poslovanja in ukrepi, ki veljajo po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Spodaj, kjer je boljši zrak
"Nato skupino posedemo," pravi in nas popelje skozi zgornji del restavracije v kletni prostor. Čeprav so tudi v pritličju pripravljene vse mize, tam ne strežejo. "Tukaj smo le pogrnili prte, da pričaramo lepši ambient, skupine pa gostimo le spodaj, ker je tam boljši prezračevalni sistem," je dejal, in res opazimo zračnika.
Miza je že pripravljena: osem plastificiranih jedilnih listov, pribor in solnik na sredini. "Skupina pride ob 12. uri," je dejal, od tu naprej pa da je zgodba precej znana in podobna kot v normalnosti - šele ko se gosti posedejo, naročijo hrano in pijačo. Tudi maske za mizo niso več obvezne, če vstanejo od mize, pač. Plačilo pa je mogoče le z računom, pisanim na podjetje.
Skupin je za zdaj za vzorec, devet so jih sprejeli v prvem tednu, zato trenutno dela le pet zaposlenih, večina jih je na čakanju. "Pogrešamo gnečo. Več dela bi si želeli," pove mojster jedi na žaru. "Gostinci niso navajeni lenariti. V resnici pogrešajo dneve, ko je bilo dela preveč," še dodaja Marković, ki upa, da se bodo ti časi kmalu vrnili, a vztraja, da je treba ostati previden. "Da bi lahko samozavestno odprli, bi moralo število okuženih še precej pasti," je prepričan.
Z delnim odprtjem bi zmedli ljudi
Podobnega mnenja so tudi drugi. Nobenega od sedmih lokalov še ni odprl ljubljanski gostinec Franci Zdešar, ki ima dva lokala na ljubljanski tržnici, dva v nakupovalnih centrih, tri pa še na drugih lokacijah po prestolnici. "Računamo, da bomo kmalu lahko odprli pod normalnimi pogoji, zato bi s tem delnim odprtjem goste le zmedli," je prepričan, a dodaja, da bi se verjetno za strežbo malic odločili, če bi za to izvedeli kaj prej. Tudi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri obrtno-podjetniški zbornici Blaž Cvar ugotavlja, da je veliko gostincev do takega odprtja zadržanih. "Številni se sprašujejo, pod katerimi pogoji je to mogoče. Še vedno je namreč veliko nejasnih in napačnih informacij," je dejal in dodal, da so gostinci v velikih stiskah. Vsega skupaj so zaprti že sedem mesecev in številnim je zelo težko, zato je pomoč države še naprej ključna. "Želimo si, da vsi gostinci prejmejo odškodnino za izpad prometa in da se umakne dokazovanje izgube. Dejstvo, da moramo biti zaprti, je zadosten razlog za pomoč. Še prejšnji teden smo si želeli, da bi se zgledovali po Italijanih, ki so odpirali lokale in ne le teras, kar bodo s ponedeljkom Hrvati. Zdaj ko se številke okuženih ne zmanjšujejo, se odprtje ponovno oddaljuje. Sproščanj pred stabilno rumeno fazo verjetno ne bo, ker če bi začeli sproščati in bi po enem tednu spet zapirali, bi to bila katastrofa," še dodaja Cvar.
Izleti na Obalo ta vikend odpadejo
Dodatno zaostrovanje ukrepov pa nikakor ne gre na roko gostincem na Obali. Če so še prejšnji vikend po kavo za s seboj prihajali izletniki iz drugih regij, teh zdaj ne bo več. Obalno-kraška regija je namreč spet obarvana rdeče. "Takoj ko je več prihodov iz drugih regij, se to pozna na naših številkah," je povedal Matjaž Mate, gostinec in hotelir iz Portoroža. Sicer je izrazil skrb, da se je stanje poslabšalo, a pravi, da za gostince na Obali ne bo bistveno bolje, dokler ne bodo začeli prihajati gostje iz sosednjih držav. "Dokler ne bo gostov iz Avstrije in Italije, bo za nas slabo," je dejal.
Zaradi nekoliko slabše epidemiološke slike bodo tudi ta vikend inšpektorji poostrili nadzor, zlasti na Obali. Že prejšnji konec tedna je bilo v Portorožu in Kopru veliko ljudi, zdravstveni inšpektorat je ugotovil 31 primerov nezagotavljanja medosebne razdalje in nepravilnega nošenja mask na odprtih površinah.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
