Nagrajena fotografija Roberta Balena je nastala v Rigoncah, ko sta z novinarko Damijano Žišt pripravljala temo o migrantih, ki nezakonito prečkajo mejo. Najprej so bili ob meji le policisti, zato sta kar nekaj časa čakala, da sta srečala tudi skupino migrantov, se danes spominja naš fotoreporter. V takih primerih ne moreš fotografirati povsem brez dovoljenja, doda, tako da je bilo treba že pred fotografiranjem vložiti nekaj energije, da je posnetek sploh lahko nastal. "Tudi policaji so prosili, če lahko tudi njih na fotografiji ujamem bolj diskretno," pravi o okoliščinah nastanka fotografije, v kateri je strokovna žirija Društva novinarjev Slovenije prepoznala izjemen dosežek. Da sta imela tisti dan z novinarko, medtem ko sta se vozila ob meji in iskala priložnost za reportažo, še "gumidefekt", je zgolj "zanimivost", ki kaže, kako raznoliko je fotoreporterjevo delo na terenu.

Kaj je dobra fotografija

Prav delo na terenu, kjer najraje fotografira ljudi, je Balenu najljubše. "Hvala bogu smo še ena redkih časopisnih hiš v Sloveniji, v kateri hodimo na teren. Kolegov iz drugih hiš pogosto ni več na terenu. Ko sva z novinarko Urško Mlinarič 'letela' v Bosno po zadnjem hudem neurju in katastrofi, novinarjev mnogih hiš ni bilo tam ali pa so prišli z zamudo. Rad bi se zahvalil odgovornemu uredniku Matiji Stepišniku, da nas še vedno pošilja na teren. Ker dobra fotografija nastane na terenu. Mogoče nastane tudi kakšna dobra v državnem zboru, ampak zelo težko," je jasen sogovornik.

Na vprašanje, kakšna je zanj dobra fotografija, zelo težko odgovarja. "Fotoreporterji smo na splošno zelo samokritični. Denimo prav te nagrajene fotografije sam nisem imel v mislih, v ožjem izboru, da bi jo sploh poslal v ocenjevanje. Ni se mi zdela tako dobra, da bi rekel, da je vredna nagrade," razmišlja Balen, da je okus, kaj je dobra fotografija, zelo subjektiven. Zato je bil presenečen, ko je izvedel za nagrado, saj je hkrati s tem izvedel tudi, da je sodeloval v izboru. Nagrajeno fotografijo je namreč v izbor poslal urednik fotografije Sašo Bizjak in s tem nagrajencu pripravil prijetno presenečenje, za kar urednika posebej pohvali. Medtem pa se zdijo Balenu na primer zelo dobre fotografije, ki jih je posnel na terenu v Bosni in bodo lahko prihodnje leto konkurirale v izboru za nagrado.

Fotoreporterstvo je predvidevanje dogodkov

Robert Balen je fotoreporter že 35 let, od tega je tri desetletja redno zaposlen, 23 let na Večeru. Kariero je takoj po srednji šoli začel na Televiziji Slovenija, tam je naredil tudi tečaj za snemalca. Tri leta je delal kot asistent, četrto, zadnje leto občasno že kot snemalec. "Eden boljših posnetkov je bila sestrelitev helikopterja med vojno v Rožni dolini, ki je prevažal kruh, če se prav spomnim," obuja dogodke. Ko ga po služenju vojaškega roka delovno mesto na televiziji ni več čakalo, je opravljal pripravništvo pri reviji Mag, ki jo je vodil Danilo Slivnik, in tam ostal približno štiri leta. Kasneje je postal urednik fotografije športnega časopisa Ekipa, nato pa je prišlo povabilo z Večera.

V vseh teh letih se je delo fotoreporterjev zelo spremenilo, predvsem z digitalizacijo medijev. "Včasih smo delali na film, morali smo razvijati filme, izbrati fotografijo, jo poskenirati, poslati, v mojem primeru v Maribor, urednikom. Danes uredniki včasih zahtevajo, da naredimo fotografijo pred samim dogodkom. Sicer pa imam občutek, da je vse bolj pomembna kvantiteta, ne kvaliteta. Čim več, čim več, 'filajmo', 'filajmo'. Kot sem že omenil, imamo na Večeru srečo, da še gremo na teren, drugače se vse bolj večinoma dela le še portrete, mogoče kakšne tiskovne konference. Kar je škoda, saj fotoreporterji z leti postajamo boljši. Fotoreporterstvo je neke vrste predvidevanje dogodkov. Ko si v toliko in toliko letih bil na toliko in toliko dogodkih, terenih, približno že veš, kaj te čaka, pa naj bo to umor, nesreča, politika, hišne preiskave ali kaj drugega."

Vsako leto se pozna, kot pri vinu

V dobi, ko vedno več fotografiramo s telefoni, sogovornika ne skrbi, kaj se bo s fotoreporterstvom dogajalo v prihodnje. "Na koncu dneva vedno ugotovimo, da fotografija, ki je posneta s telefonom, ni dobra. Je mogoče nek zapis trenutnega dogodka, ampak za dobro fotografijo je nujno potrebna tudi dobra oprema, ne le dober fotoreporter." Dobrih fotoreporterjev je še vedno veliko, "v vsaki časopisni hiši imamo vsaj dva vrhunska fotoreporterja". In kaj jih odlikuje? "Stoodstotna predanost poslu!" izstreli Balen. In doda: "Pa izkušnje. Vsako leto se pozna, kot pri vinu."