Na ministrstvu so spomnili, da sta bila od sprejema deklaracije sprejeta dva mednarodna akta, ki države pogodbenice zavezujeta k spoštovanju in varstvu državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih, pravic, ter vrsta konvencij, ki obravnavajo posamezne skupine prebivalstva ali vidike človekovih pravic.
Med drugim so izpostavili še Svet Združenih narodov za človekove pravice kot osrednji medvladni forum ZN o človekovih pravicah, Urad visokega komisarja za človekove pravice, ki predstavlja osrednjo agencijo ZN za človekove pravice, in pogodbena telesa, ki nadzirajo izvajanje konvencij v državah pogodbenicah.
Kljub temu pa določila konvencije še niso uresničena, so opozorili in navedli, da je po svetu denimo okoli 50 milijonov žrtev sodobnih oblik suženjstva, 86 odstotkov žensk in deklic pa živi v državah, ki ne nudijo pravne zaščite pred nasiljem na podlagi spola.
"Ta žalostna statistika je dokaz, da moramo aktivno delati na tem, da bo vsak poznal svoje pravice in da bodo države spoštovale, varovale in uresničile človekove pravice vseh prebivalcev," je ob obeležitvi današnjega mednarodnega dne človekovih pravic sporočila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
