Domnevno zaradi dogajanj v sodstvu v povezavi z nespoštovanjem odločbe ustavnega sodišča je odstopno izjavo podpisala državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi. V ekipi ministrice Dominike Švarc Pipan je bila ta višja sodnica od januarja lani. Njeno odstopno izjavo so nam na ministrstvu potrdili, vsebine pa niso komentirali.
Za začetek enourna prekinitev dela
Protestni shodi sodnikov so se začeli ob 10. uri in trajali eno uro. Glavne obravnave in seje niso bile preklicane, temveč prekinjene v vsaki posamezni zadevi posebej, o čemer je odločal vsak predsednik senata. Ostale službe sodišč in javne knjige so tudi v tem času poslovale nemoteno.
"Zahtevamo, da se z izvršitvijo navedene odločbe nemudoma zagotovijo dostojni materialni pogoji za naše neodvisno delo in primeren oziroma primerljiv položaj, ki ga imamo sodniki po ustavi s predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti. Naše plače že več kot 20 let konstantno realno padajo; kljub stažu in napredovanjem ne dosegamo vrednosti lastnih plač iz 90. let prejšnjega stoletja! Neto plača najnižje plačanega sodnika za okoli 1300 evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca in celo neto plača vrhovnega sodnika je nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca! Zahtevamo, da v dobro vseh državljanov zaradi nemotenega zagotavljanja sodnega varstva predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti nemudoma izvršijo navedeno odločbo ustavnega sodišča in da na ta način takoj prenehajo z nadaljnjim flagrantnim kršenjem načela neodvisnosti sodstva ter delitve oblasti," med drugim piše v protestni izjavi Slovenskega sodniškega društva.
Oglasil se je tudi predsednik vrhovnega sodišča, najvišjega v državi. "Nezadovoljstvo kolegov, na trenutke že tudi nestrpnost, lahko povsem razumem. Že več kot desetletje smo namreč v situaciji, ki jo je ustavno sodišče ocenilo kot neustavno. Sodniki že ves ta čas čakamo na rešitev vprašanja materialne neodvisnosti, ta pa se vedno znova odmika," opozarja Miodrag Đorđević. "Sicer pa ni odveč poudariti," dodaja, "da protestni shodi niso namenjeni samo zavzemanju za pravice sodnikov, temveč gre bolj za protest proti eklatantnemu kršenju pravnega reda ter za spoštovanje pravne države, neodvisnosti sodstva in delitve oblasti."
Sodni svet bo zahteval, da ustavno sodišče določi način izvršitve odločbe o plačah
Sodni svet bo prihodnji četrtek verjetno odločal, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za izvršitev ustavne odločbe o sodniških plačah, je ob današnji enourni protestni prekinitvi dela sodnikov in tožilcev povedal predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat.
Po njegovih besedah se je žal uresničil najslabši možni scenarij, ko izvršilna in zakonodajna veja oblasti nista spoštovali ustavne odločbe. Ne verjame, da so v sodstvu tak scenarij tudi pričakovali. "Morda nekateri so ga, osebno pa sem vendarle do konca upal, da bo izvršilna veja oblasti prepoznala pomen ustavne odločbe in seveda tudi spoštovanja ustavnega reda," je dodal za Slovensko tiskovno agencijo.
Horvat meni, da je večina sodnikov že dlje časa razočarana, glede na zadnje izjave predstavnikov vlade, predvsem premierja Roberta Goloba, pa je čutiti tudi ogorčenje, tudi zato, "ker vlada očitno ni prepoznala pomena ustavnega reda Republike Slovenije in pomena odločb ustavnega sodišča".
Popoldan bo glavni odbor društva odločal o nadaljnjih ukrepih, "vključno s tako imenovano stavko ter o strategiji vlaganja tožbenih zahtevkov proti državi zaradi prikrajšanja pri plačah sodnikov", je napovedala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.
Zalar: Vlada si ne dela usluge
Leta 2008, ko so sodniki prav tako zaradi neusklajenih plač prvič stavkali, je kot takrat novi minister za pravosodje reševanje stanja na koncu na mizo dobil Aleš Zalar, ki v tem mandatu ustavni komisiji državnega zbora pomaga pri načrtovanih ustavnih spremembah.
Bivšega ministra smo poklicali in za Večer je spomnil, da je Golobova vlada celo že imela pripravljeno sistemsko rešitev za sodnike, vendar pa do implementacije ni nikoli prišlo. Vedno je v takšni situaciji ključna oseba finančni minister, od politične teže in spretnosti (pač tudi pravosodnega resorja) pa je odvisno, ali se ga prepriča in le pride do rešitve, poudarja.
Takoj ko eni skupini nekaj obljubiš, se dvigne druga, a vlada si z odpiranjem nove fronte po Zalarjevi oceni vsekakor ne dela usluge. Namesto da bi fronte eno po eno zapirala, globalno zapiranje odlaga v nedoločno prihodnost, pravi bivši minister. (va)
Tožilci se pripravljajo na stavko, premierju sporočajo, da ne razume osnov
Protestno izjavo so pripravili tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije. Predsednik društva Boštjan Valenčič je povedal, da od vlade in državnega zbora pričakujejo dosledno spoštovanje načela pravne države, torej takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo tožilci ta ali prihodnji mesec stavkali.
Valenčič je izpostavil, da predstavlja neuresničitev ustavne odločbe v roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, kršitev načela pravne države, obenem pa krši materialno neodvisnost pravosodnega sistema v širšem smislu. Glede argumenta vlade, da bo ustavno odločbo uresničila v okviru prenove plačnega sistema v javnem sektorju, pa je dejal, da gre za dve ločeni področji, torej na eni strani za reformo plačnega sistema, na drugi strani pa za odpravo plačnih nesorazmerij, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče. "Slednja odločba je zavezujoča in neodložljiva. Žal ti dejstvi vladi oziroma njenemu predsedniku nista popolnoma jasni. Vlada izvršitev ustavne odločbe pogojuje z doseganjem dogovora z vsemi drugimi sindikati, kar pa po našem mnenju kaže na popolno nerazumevanje načel pravne države in vladavine prava. Z drugimi besedami, sindikati vlado očitno silijo v nespoštovanje načela pravne države," pravi Valenčič.
"Tako radikalen korak je potreben, da se končno udejanjijo načela pravne države," pa je še rekel o napovedani stavki. Poudaril je, da jo bodo tožilci izvedli skladno z 48. členom zakona o državnem tožilstvu, kar pomeni, da bodo opravljali nujne in prednostne zadeve ter tiste, ki jih je nevarno odlagati.
Povod za protest sodnikov in tožilcev je, kot rečeno, nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač. Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja letos, kar pa se ni zgodilo.
