Že drugi primer črnih odlagališč odpadnega blata odmeva v zadnjih dneh v Sloveniji. Po primeru ekološke katastrofe v Pivolah pri Hočah je na dan prišel še en primer črnega odlagališča, tokrat v občini Šentjur. Celjski policisti so bili v četrtek obveščeni, da je neznani voznik na območju Šentjurja, natančneje na travnati površini v Ulici Leona Dobrotinška, nasproti industrijske cone Bohor, nelegalno odložil okoli 20 kubičnih metrov odpadnega blata, ki verjetno izvira iz čistilnih naprav. Po do sedaj zbranih podatkih ga je tja pripeljal med 10. in 21. majem. To je že drugi primer tovrstnega odvoza blata v šentjurski občini v zadnjem mesecu. O podobnem primeru nezakonitega odlaganja odpadnega blata so bili policisti obveščeni tudi pred dobrim mesecem, natančneje 7. maja. V tem primeru je neznani voznik večjo količino odpadnega blata, od 400 do 500 kubičnih metrov blata iz čistilnih naprav, nezakonito odložil na območju v Vodulah v krajevni skupnosti Dramlje v občini Šentjur. Policija oba primera intenzivno preiskuje.
Odpadlo blato pripeljali z enim tovornjakom
Matjaž Žmahar, direktor javnega komunalnega podjetja Šentjur, je zadnja dva dni večinoma preživel na divjem odlagališču komunalnega blata sredi Šentjurja. Ob našem obisku na črnem odlagališču je pojasnil, da je celjska policijska uprava v četrtek obvestila občino Šentjur, da so odkrili divje odlagališče, kmalu so bili o tem obveščeni tudi sami. "Mislim, da jih je o divjem odlagališču obvestil občan, ki je zavohal smrad. V četrtek je zelo smrdelo. Je pa nato sonce naredilo na blatu tanko skorjico, ki preprečuje neznosen smrad. Ocenjujemo, da je na tem zemljišču, sicer občinskem, okoli 20 kubičnih metrov komunalnega blata, ki so ga verjetno pripeljali na to mesto z enim dobro naloženim večjim tovornjakom," je v dopoldanskem času pojasnjeval prvi mož šentjurske komunale.
Premalo kapacitet za predelavo odpadkov
Jaka Kranjc, Ekologi brez meja: "Že dlje časa vemo, da se te stvari dogajajo, vemo tudi, da imamo slabe podatke in da nadzor šepa. Problem je tudi, da v Sloveniji nimamo dovolj kapacitet za predelavo odpadkov in potem zaradi izvoza cene narastejo. S tem pa tudi motiv za podjetja, da odpadke odložijo v naravo in pri tem zaslužijo. Inšpekcija ima premalo ljudi, pa še ti so zaposleni z rutinskim nadzorom nad obrati, kjer je tveganje za onesnaženje višje.
Pri Pivoli izstopa le to, da je onesnaženje tako veliko, da se je vključila policija, ki zadevo obravnava po kazenskem zakoniku. Rešitev bi bila ažurno spremljanje podatkov o prevzemu in odlaganju, s čimer bi se odstopanja takoj zaznala. Rešitev pa bi bila tudi, če bi v Sloveniji vzpostavili dovolj lastne infrastrukture za predelavo odpadkov, pri čemer ne mislimo na sežigalnice - s tem bi se izognili napihovanju cen pri prevzemu odpadkov in spodbudi za odlaganje na črno. Agencija za okolje pa bi morala nadzirati, kdo vse ima dovoljenje za prevzem odpadkov." (uč)
V javnem komunalnem podjetju Šentjur sami ne vozijo blata, to delo za njih opravlja pogodbeni partner. Gre za podjetje Saubermarcher, ki od njih odpelje to blato enkrat na teden. Trenutno ga vozi na sežig v Avstrijo. Sicer pa so divje odlagališče v samem Šentjurju skupaj s partnerjem sanirali že danes.
"Glede nezakonito odloženega komunalnega blata v Dramljah pa bi rad povedal, da je tam od 7. maja, je pa na zasebnem zemljišču. Ocenjujemo, da ga je več kot 300 ton. Takšno količino blata je moralo tja odpeljati od 30 do 50 tovornjakov," pojasnjuje Žmahar. Na tem območju onesnaženja ni vodnih virov, ki bi bili namenjeni črpanju in dobavi pitne vode v občini. Čeprav odloženo blato ne vpliva na pitno vodo, pa tako velike količine blata po besedah Žmaharja vplivajo na naravno okolje. V bližini zemljišča, kjer je bilo blato pred dobrim mesecem odloženo, je Slatinski potok. Glede na to, da je bilo v preteklem mesecu zelo veliko padavin, pa je bilo veliko blata po njegovih besedah spranega v omenjeni vodotok.
Šentjurski župan Marko Diaci pravi: "Absolutno bomo zahtevali povračilo, če bodo povzročitelja nezakonitega dovoza komunalnega blata seveda našli. Bomo videli, kako dolgo bo ta inšpekcijski postopek potekal. Ne nazadnje pa, glede na to, da je zemljišče občinsko, bomo to morali mi odpeljati. Glede primera v Dramljah pa bi dejal, da gre sicer za našo občino, a ob tem tudi za zasebno zemljišče. Inšpektorat za okolje in prostor nam je poslal odgovor, da nas o tem, kaj se tam dogaja, ne more obveščati, ker nismo stranka v postopku. Glede namigov o tem, kdo je to naredil, ne morem govoriti. Na občini namreč vemo točno toliko, kot je bilo v medijih," je še dodal Diaci.
Okrepiti je treba nadzor
Nina Štros, Greenpeace Slovenija: "Bolj ko se neka dejavnost finančno regulira - več ko stane odlaganje, več ljudi bo spodbujenih, da se temu izogne. V Sloveniji pogosto ne zmoremo učinkovito nadzirati izvajanja sistema, ki ga predpišemo. Če zakonodaja določi, da moramo z odpadki ravnati na določen način, bi morali inšpektorji nadzirati, ali sistem deluje. Sedaj pa je s politiko podprto razumevanje, da je varovanje okolje ovira, ki stoji nasproti gospodarskemu razvoju, zato nekateri razmišljajo, kako se tej oviri izogniti. Očitno bo treba okrepiti mehanizme nadzora in sankcioniranja. Preveriti bi bilo treba tudi ustreznost javnih naročil za prevzem in odlaganje odpadkov. Ni prav, da je nizka cena edino merilo, pomembni morajo biti tudi reference in dokazila izvajalca, da je z odpadki ustrezno ravnal po prevzemu."
(uč)
Kaj pravi inšpektorat za primer Dramlje
Iz šentjurske občine pa so nam posredovali tudi odgovor Inšpektorata za okolje in prostor glede drameljskega primera. V odgovoru je med drugim zapisano: "Celjska enota Inšpektorata za okolje in prostor vodi inšpekcijski postopek, vezan na nedovoljeno odložene odpadke v Vodulah v Dramlje, gre za blata čistilnih naprav v količini ca. 400-500 m3. Sedmega maja je bilo sproženo intervencijsko ukrepanje zaradi možnega onesnaženja potoka. Ker intervencijska služba ni ukrepala, kot so se dogovorili na terenu, je zadeva še vedno izredno moteča za okoliško prebivalstvo in nevarna za okolje. Ugotovitveni postopek o povzročitelju zaradi tega še vedno teče. Pred končanjem ugotovitvenega postopka pa inšpektorat ne more izdati odločbe za odstranitev z zemljišča v zasebni lasti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
