Asja Lednik Štrukelj
"Sira, hrenovke, čips, mačja hrana ... ZPS opozoril na odpoklic kar petih izdelkov, v enem tudi bakterija E. Coli," se je glasil Večerov naslov konec decembra. Zdi se, da je v zadnjem letu prispevkov o odpoklicih živil vse več. Ali to drži in kaj kažejo številke? So strahovi potrošnikov, da je hrana vse manj varna, upravičeni?
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvodoma pojasnijo, da je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v lanskem oktobru na podlagi sklepa vlade spremenila protokol obveščanja potrošnikov. "Od takrat dalje se na spletni strani objavljajo informacije o vseh neskladnih živilih, ne glede na to, ali predstavljajo tudi tveganje in ne glede na rok trajanja živila. To je po našem mnenju razlog za povečano število objav." Kaj pa kažejo konkretne številke? V letu 2022 so skupno odpoklicali 127 živil, leta 2023 pa 133.
So lahko posledice vidne na zdravju potrošnika?
Na ministrstvu pojasnjujejo, da so za zagotavljanje varnosti hrane primarno odgovorni nosilci živilske dejavnosti, zato morajo vzpostaviti in izvajati učinkovite postopke, ki zagotavljajo varnost proizvodov (živil ali surovin), ki jih dajejo na trg. Poleg tega, da imajo vzpostavljen učinkovit notranji nadzor, ki temelji na načelih HACCP (angleška kratica za Hazard Analysis Critical Control Point, kar pomeni sistem analize tveganj in kritičnih nadzornih točk), morajo biti tudi registrirani pri UVHVVR. Na podlagi njihove registracije UVHVVR pripravi redni plan inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih preverja skladnost nosilcev živilske dejavnosti z zakonodajo in s tem posledično njihovo zagotavljanje varnosti živil.
Redni nadzor se izvaja tako v notranjosti države - od same pridelave pridelkov, njihove predelave, transporta, skladiščenja, do maloprodaje, vključno z obrati javne prehrane, kot tudi ob uvozu. Redni uradni nadzor se izvaja tako v obliki inšpekcijskih pregledov kot vzorčenja. Poleg rednega nadzora je določen delež kadrovskih in finančnih sredstev namenjen za izredne nadzore. Ti se izvedejo v primeru prijav strank, neskladnih rezultatov vzorčenja ali informacij iz različnih EU sistemov obveščanja.
Uradni veterinarji so v letu 2022 (podatki za leto 2023 še niso pripravljeni) opravili 386 pregledov v klavnicah ter 3471 pregledov v ostalih odobrenih in registriranih obratih za pridelavo, predelavo, skladiščenje, distribucijo in prodajo živil živalskega izvora. Inšpektorji za hrano so v letu 2022 izvedli 2805 pregledov v pridelavi, predelavi, distribuciji, skladiščih in maloprodaji ter 3290 pregledov v obratih javne prehrane, nanizajo podatke na kmetijskem ministrstvu.
Varnost živil
Da živilo ni varno, se šteje, če je škodljivo za zdravje ali pa neustrezno za prehrano ljudi. Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:
- običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika in pri vsaki fazi pridelave, predelave in distribucije, ter
- informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki, ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih neželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.
Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:
- verjetni takojšni, kratkoročni oziroma dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
- verjetni kumulativni toksični učinki, posebna zdravstvena preobčutljivost posebnih skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.
Na ministrstvo smo naslovili tudi vprašanje o tem, kakšne posledice lahko odpoklicana živila pustijo na zdravju posameznika. Pojasnijo: "V kolikor je vzorec ocenjen kot nevaren zaradi upoštevanja dolgoročne izpostavljenosti (sem sodi večina umaknjenih/odpoklicanih proizvodov), potem enkratno zaužitje količine enega nakupa živila s preseženo vrednostjo za določeno onesnaževalo ne predstavlja tveganja." Ne glede na to je potrebno tovrstne proizvode umakniti iz prometa in o tem obvestiti javnost. Če potrošnik spregleda obvestilo o odpoklicu nekega živila in ga kljub temu zaužije, tveganje za njegovo zdravje ni veliko.
Hrana ni vse manj varna
Razlogi za umike oziroma odpoklice so različni, denimo prisotnost različnih kemijskih dejavnikov tveganja (različna onesnaževala - težke kovine, mikotoksini, alkaloidi … ostanki pesticidov, aditivi, arome), mikrobiološki dejavniki tveganja, neustrezno označevanje (na primer odsotnost navedbe alergenov, navodil za pripravo živila ...), prisotnost fizikalnih delcev – tujkov, neustrezna organoleptika (videz, vonj, okus, barva …), prisotnost neodobrenih GSO (gensko spremenjenih organizmov) ...
Na ministrstvu povedo, da zaradi lanskoletne medijske izpostavljenosti primera sadja z ostanki pesticidov opažajo, da so potrošniki postali veliko bolj pozorni na informacije o umikih in odpoklicih. Delno se je zato povečalo tudi nezaupanje potrošnikov. Ob tem izpostavijo, da absolutne oziroma 100-odstotne varnosti ni mogoče zagotoviti. "To seveda ne velja samo za področje hrane, ampak na splošno v življenju, ne glede na uradni nadzor. Po drugi strani pa drži, da ugotavljanje neskladnosti in nepravilnosti posledično vodi do izboljšanja notranjega nadzora odgovornih za živilo in s tem bistveno manjše verjetnosti, da se znova pojavi neskladnost. Hkrati so informacije o neskladnih in nevarnih živilih koristne ostalim izvajalcem dejavnosti, saj jih posredno opozarjajo, da se lahko podobne težave pojavijo tudi v njihovi živilski dejavnosti. Drug učinek pa je učinek na sam uradni nadzor, saj se uradni nadzor izvaja na podlagi ocene tveganja. To pomeni, da se nadzor usmerja na tista področja, ki predstavljajo večje potencialno tveganje za pojav neskladnih oziroma nevarnih živil. Vse to prispeva k temu, da se stopnja varnosti živil povečuje."
Obenem na ministrstvu menijo, da hrana ni vse manj varna, temveč ravno obratno. Večje število zaznanih neskladij namreč ne pomeni tudi večjega števila neskladnih živil, ampak to kaže na boljši sistem izvajanja notranjega nadzora izvajalcev dejavnosti kot tudi uradnega nadzora, povedo. "Del odgovornosti za bolj varna živila seveda leži tudi na končnem potrošniku, ki mora biti pri nakupu živil odgovoren in v primeru kakršnega koli suma o tem takoj obvestiti pristojne organe. Žal ugotavljamo, da si potrošniki bistveno več časa vzamemo za odločitev glede nakupa obleke, pohištva, avtomobila in podobno kot pa za nakup živil."
