V središču Maribora, za frančiškansko cerkvijo, so pretekli konec tedna odprli razstavo Judovska zgodovina Maribora, ki so jo pripravili v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga.
Razstava na enajstih velikih stojalih mimoidočim ponuja 22 velikih panojev s poučnim tekstovnim - v slovenščini in angleščini - in bogatim slikovnim gradivom. Na njih v eni smeri spremljamo razvoj judovske skupnosti v mestu ob Dravi v srednjem veku, dokler jih kralj in kasnejši cesar, habsburgovec Maksimilijan I., leta 1497 ni izgnal iz Štajerske in tako tudi iz Maribora. V drugi smeri pa potujemo skozi novejšo zgodovino Judov v mestu od 19. stoletja do najhujšega zločina nad ljudmi, do holokavsta v času nacizma.
Po izgonu po vsem svetu
Ob otvoritvi nam je direktor Sinagoge v Mariboru Boris Hajdinjak povedal: "Judje so v Maribor prišli verjetno v trinajstem stoletju, v štirinajstem in petnajstem pa so bili že vplivna skupnost ne le v mestu, pač pa tudi širše. Ena od družin, in to Arona Bogatega, kot se je imenoval, se je v Trst preselila tik pred izgonom. Aronovi potomci so se iz Trsta preselili še v Gorico in Gradišče ter kasneje dobesedno po vsem svetu.
V različnih državah jih s priimkom Morpurgo danes živi 2300. Kakšni dve generaciji po tem, ko je Aron prišel v Trst, so namreč njegovi nasledniki dobili priimek po italijaniziranem imenu za Maribor Morpurgo. Izgon je zakrivilo plemstvo, ki je kralju plačalo judovske dajatve za deset let vnaprej, da izžene manjšino, ki mu je postajala konkurenčna pri poslih. Malo kasneje, na Kranjskem, pa so dajatve vplačali že meščani. Izgon judov s Kranjske se je zgodil 1515., to pa je tudi letnica naših kmečkih uporov. Pomeni, da so se stroški, ki jih je imela dežela z izgonom, prenesli na tlačane." Hajdinjak še poudari, da v teh izgonih nihče ni bil ubit, so pa bili seveda drugje pogromi, kjer je tekla kri.
Rešilne izselitve
Potem je bil Maribor stoletja brez judov, ki pa so se zopet začeli naseljevati vanj sredi 19. stoletja. "Indici kažejo, da so prvi judje k nam, sploh v Prekmurje, prišli že v 18. stoletju z avstrijskega Gradiščanskega. To kažejo tudi njihovi priimki, recimo Rechnitzer, saj je Rechnitz kraj na Gradiščanskem. V izseljevanje jih je silil ogrski dedni zakon, saj razen judovskega prvorojenca drugi niso dedovali. To še niso bili bogati tovarnarji, bili pa so iz vseh drugih slojev, res pa, da največ zaposleni v terciarnem sektorju. A če so bili judje v Prekmurju lahko v svobodnih poklicih, torej zdravniki, odvetniki, v Mariboru teh poklicev niso opravljali. Prva zdravnica judovskega rodu je bila v Mariboru šele Klara Kukovec, ki je sem prišla iz ukrajinskega Hersona. Zabavno je, da se je pred poroko pisala Doktor. Tudi njeno zgodbo imamo na razstavi. Prvi judovski kapitalisti so v Maribor prišli s Češke - prvi iz kraja Nachod je prišel sem leta 1922 in se je prav tako pisal Doktor. Še en judovski kapitalist Löbl je tovarno postavil v Melju, vendar se je pri nas preimenoval v Lariča. Njegova družina je leta 1940 slutila napad nacistov na Jugoslavijo in se je preselila v New York. Za to razstavo sem bil v stiku s sinom Pavlom, ki ga je učil telovadbo najslavnejši slovenski olimpionik Leon Štukelj. Žal je ta Pavel Laric, kot se je pisal v ZDA, umrl v pandemiji corona virusa."
Tudi prva slovenska radijka na slovitem britanskem BBC v Londonu je bila judinja iz Maribora. Ko je bila še otrok, se je njena družina Hirsch takoj ob vzponu nacistov v Nemčiji, torej že leta 1933, z okolice Nürnberga preselila v Maribor. Leta 1938 je prišla v London in nato leta 1941 na BBC, kjer je Liza Hirsch, poročena Houlton, z radijskimi oddajami v slovenščini pripomogla k zmagi nad nacizmom.
Take in podobne zgodbe, ki pa se pri mnogih končajo tragično, namreč v Auschwitzu, razkriva odlična mariborska razstava, odprta do 16. avgusta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
