Odpiranju vrtcev in šol slabo kaže, število okužb naj bi še vsaj dva tedna naraščalo. Janša: "Delati se slepega in tega ne videti je neodgovorno"

Urška Mlinarič
06.01.2021 19:30
Ukrepe naj bi začeli sproščati, ko bo začelo delovati cepivo. Še en "ne" skupni izjavi.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ravnatelji izpostavljajo, da vseh priporočil NIJZ ni mogoče spoštovati, ne da bi pri tem kršili standarde in normative. 
Igor Napast

Šolstvo je absolutna prioriteta pri sproščanju ukrepov, a če bi zdaj odprli vse, potem bo gotova posledica tega, da bomo imeli šolo na daljavo do aprila ali maja. Tako je trenutno rast števila okuženih, ki jo je opisal kot posledico tega, da ljudje v decembru, še posebej pa med božično-novoletnimi prazniki, niso upoštevali ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom, orisal predsednik vlade Janez Janša na srečanju s predstavniki vzgoje in izobraževanja. In s tem nakazal, da ni pričakovati, da bi se že prihodnji teden, kot je napovedala pred dnevi ministrica za izobraževanje Simona Kustec, odprli vrtci in šole za učence prve triade. O tem bo sicer vlada dokončno odločila danes.

Janša: Potrpimo še malo

Tako Janša kot predstavnika zdravstvene stroke, Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), in infektologinja Bojana Beović, so napovedali, da bo še vsaj dva tedna število okužb naraščalo. "Delati se slepega in tega ne videti je neodgovorno," je izpostavil Janša, ki meni, da skoraj nobeden od današnjih omejitvenih ukrepov ne bi bil potreben, če bi ljudje spoštovali splošna pravila v času epidemije. Zanikal je očitke, da naj bi vlada svoje covid odločitve spreminjala iz dneva v dan in da naj se ne bi držala načrta sproščanja, ki ga je sprejela v začetku decembra. "Za sprostitev nekaterih ukrepov izven načrta med prazniki pa smo se odločili, ker je Evropa na Evropskem svetu ocenila, da zaradi psiholoških posledic nekatera sproščanja naredijo manj škode, kot če jih ne bi bilo. Mi smo temu sledili, smo pa vedeli, da bo račun prišel in bo prihajal naslednjih deset dni," je pojasnil in dodal, da naj bi k slabši sliki prispevalo tudi druženje ljudi. Zato, in tudi zaradi zmogljivosti našega zdravstvenega sistema, bi bilo odpiranje šol preveč tvegano. "Potrpimo še malo in delajmo vse na tem, da bomo konec januarja ali v začetku februarja v oranžni fazi, da bomo lahko začeli sproščati ukrepe," je dejal predsednik vlade, ki je dopustil možnost, da šole odpremo po "neki vmesni možnosti", kot to počnejo ponekod v Evropi, in sicer na način, da bi pouk dva tedna potekal v šoli in nato dva na daljavo. Vrtci pa bi se, po njegovem, lahko začeli odpirati prej, in to regijsko glede na epidemiološko sliko.

Še peta verzija

Da je nujna čimprejšnja vrnitev otrok v vrtce in šole, so izpostavili vsi drugi sodelujoči iz vrst vzgoje in izobraževanja, pri čemer so poudarili, da mora biti vrnitev varna. Obenem so izpostavili pomanjkanje dialoga s predstavniki šolske politike in zdravstvene stroke. "Zadnje mesece smo imeli pogosto občutek, da smo prepuščeni principu 'znajdi se'," je dejal predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan. Tako kot ravnatelj Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana Marjan Gorup je izpostavil, da vseh priporočil NIJZ ni mogoče spoštovati, ne da bi pri tem kršili standarde in normative v šolstvu, zato je nujno uvesti določene spremembe oziroma zagotoviti dodatne kadrovske okrepitve ob ponovnem odprtju šol. Jutranje in popoldansko varstvo ob ohranjanju otrok v mehurčkih ni mogoče izpeljati brez dodatnih kadrov. Ti so potrebni tudi, če bo moral biti razmik v razredu 1,5 metra, saj bodo v tem primeru delili razrede, izbirne predmete pa je mogoče izpeljati le na daljavo, je dejal Pečan, ki je ocenil, da je bila napaka, da se šol ni zapiralo regijsko. "Čez palec lahko rečem, da bi ves ta čas pouk brez motenj potekal v 50 do 100 šolah."

Da si želijo, da bi se srednje šole odprle po modelu C, kar pomeni, da bi bila 14 dni v šolah polovica učencev, nato pa bi se ekipe zamenjale, pa je poudarila Fani Al Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov. Za čimprejšnje odprtje vrtcev, ki zagotavljajo kvalitetno predšolsko vzgojo in ne varstva, kot se pogosto omenja v javnosti, sta apelirali tudi predstavnici dveh združenj vrtcev Janja Bogataj in Romana Epih. Vsi našteti, vključno z glavnim tajnikom Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimirjem Štrukljem, so izpostavili pomen sodelovanja in dialoga - a tudi zavrnili podpis izjave, ki jim jo že slab mesec v podpis ponuja ministrica Kustečeva in ki jo razumejo predvsem kot poskus, da se vlada razbremeni odgovornosti. "Vlada mora v celoti prevzeti odgovornost za zapiranje in odpiranje šol, mi pa bomo pri tem absolutno sledili stroki in znanosti," je zatrdil Štrukelj, a mu je Janša odvrnil, da bi bila izjava dobrodošla zaradi pomiritve tistih staršev, ki jih je strah vrnitve otrok v šole. Zato bodo v prihodnjih dneh dobili na mize še peto verzijo izjave.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta