Matej Grošelj
Robert Golob je prvi predsednik slovenske vlade, proti kateremu je policija v času mandata vložila kazensko ovadbo. Po skoraj dveh letih, odkar je nekdanja notranja ministrica in sedanja svetovalka predsednice republike Tatjana Bobnar po uradni dolžnosti podala prijavo na državno tožilstvo zoper premierja, je policija v intenzivnem predkazenskem postopku, ki ga je usmerjalo specializirano državno tožilstvo, zbrala dovolj dokazov za vložitev kazenske ovadbe.
Policija je v sodelovanju s tožilstvom v okviru dolgotrajnega postopka ocenila, da na podlagi ugotovljenih dejstev obstajajo utemeljeni sumi, da je predsednik vlade storil kaznivo dejanje. Na specializiranem državnem tožilstvu so potrdili, da je premier ovaden zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje, za kar je zagrožena denarna ali zaporna kazen do šest let. Premier o odstopu s položaja ne razmišlja in pravi, da gre za "politični boj užaljene političarke Tatjane Bobnar", čeprav sta imela osrednjo vlogo v predkazenskem postopku izključno policija in tožilstvo. Ob tem dodajmo, da postopek zoper premierja v isti zadevi vodi tudi Komisija za preprečevanje korupcije, kjer pa so v začetku meseca zaradi pridobitve obsežne dokumentacije prestavili zaslišanje predsednika vlade.
Nepredvidljive posledice za Goloba
Naši viri iz policijskih vrst, ki ne želijo biti imenovani, pravijo, da gre pri vložitvi kazenske ovadbe za resno zadevo, pri kateri ni mogoče zgolj zamahniti z roko. Sogovorniki verjamejo, da se je policija postopka zoper predsednika vlade že zaradi njegove izpostavljene funkcije lotila z zvrhano mero skrbnosti in previdnosti. "Za premierja je to lahko skrb vzbujajoča novica, ki ima nepredvidljive posledice. Glede na to, da je tožilstvo bdelo nad predkazenskim postopkom in usmerjalo delo policije, je prav gotovo seznanjeno z vsemi dejstvi, ki so trenutno na mizi. O teorijah zarote, ki se vrtijo v javnosti, nima smisla izgubljati besed. Tovrstne zgodbe je politika producirala že v preteklosti, da bi zaščitila samo sebe," je dejal eden od sogovornikov z dolgoletnimi izkušnjami v kriminalistični policiji.
Golob je v izjavi za javnost izpostavil, da se mu zdi bizarno, da je policija vložila ovadbo, ko gre za besede dveh politikov. Znova je izpostavil, da sta nekdanja ministrica Tatjana Bobnar in bivši generalni direktor policije Boštjan Lindav lagala glede vmešavanja predsednika vlade v prestavitev aretacije ruskih vohunov, čeprav javno ni znano, kaj sta dejansko izpričala na zaprtem delu preiskovalne komisije. Zgodba o ruskih vohunih prav tako ni povezana s kazensko ovadbo policije zoper premierja, ki je že večkrat zagotovil, da bo vse obtožbe zavrnil pred preiskovalno komisijo, a v parlamentu sploh še ni pričal. Preiskovalno komisijo vodi Gibanje Svoboda. Predsedniško mesto je po nenadnem odhodu poslanca Mihe Lamuta v nenavadnih okoliščinah prevzel njegov kolega Aleš Rezar, nekdanji Golobov sodelavec v Gen-I, ki je večkrat zatrdil, da bo na zaslišanje povabil predsednika vlade, a tega še ni storil. Na Rezarja letijo očitki, da s položaja predsednika komisije ščiti premierja, ki so ga v tem mandatu zaman čakali tudi na komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer ima prevladujoč vpliv opozicijska stranka NSi.
Lindav: Omalovažujoč odnos premierja
Nekdanji začasni generalni direktor policije Boštjan Lindav, ki ga Robert Golob obtožuje, da je lagal pred preiskovalno komisijo, je za Večer dejal, da odziv predsednika vlade na kazensko ovadbo kaže, da premier poskuša relativizirati in minimizirati proces, ki ga je zoper njega v sodelovanju s tožilstvom vodila policija. Po njegovi oceni gre za omalovažujoč odnos Goloba do državnih organov, ki so med drugim steber pravne države. "Predsednik vlade s tem pljuva po delu najmanj dveh državnih organov, ki sta odgovorna za preiskovanje in preganjanje kriminala. Je to nivo, ki si ga premier lahko privošči? V njegovih izjavah je polno zamegljevanja in preusmerjanja pozornosti celo na zgodbo o ruskih vohunih, ki je bila stvar političnega in medijskega diskurza. Policija je v zadnjih dveh letih v času predkazenskega postopka zbirala dokaze, vložila veliko truda v postopek in očitno utemeljeno sumi, da je premier storil kaznivo dejanje. Glede političnih posledic v tej zadevi gre za stvar etike in integritete vsakega posameznika v politiki," je povedal Lindav.
Politični boj ali izpolnjevanje dolžnosti
Tatjana Bobnar je lani pred preiskovalno komisijo med drugim trdila, da ji je premier pred slovesom s položaja dejal, da si lahko povrne njegovo zaupanje le, če bo službo izgubil direktor uprave za policijske specialnosti Martin Jazbec, v kar ni privolila. Premier je izjave nekdanje ministrice označil za halucinacije, njegov odvetnik Stojan Zdolšek pa trdi, da v Golobovih izjavah ni znakov kaznivih dejanj. Predsednik vlade je danes dodal, da se je Tatjana Bobnar v volilnem obdobju 2022 dvakrat oglasila pri njem na lastno pobudo in govorila o "seznamu janšistov, s katerimi bo očistila policijo", nekdanja ministrica pa je pred preiskovalno komisijo izpovedala, da se je z Gibanjem Svoboda po volitvah povezala po tem, ko sta z njo kontaktirala Sanja Ajanović Hovnik in Andrej Ribič, ki sta bila tedaj tesno povezana z vrhom stranke. V Gibanju Svoboda naj bi jo bili večkrat nagovarjali, naj se včlani v stranko, prepričevali so jo, naj se poteguje za poslanski mandat in postane podpredsednica stranke, a je vse ponudbe zavrnila.
Odvetnik Luka Švab je v imenu Tatjane Bobnar sporočil, da "ne glede na vsa pretekla natolcevanja, podtikanja, laži in diskreditacije ad personam o halucinacijah moja stranka stoji za vsemi navedbami, ki jih je zelo obširno predstavila pred preiskovalno komisijo". Švab je zapisal, da v zadevi ne gre za nikakršen politični boj, ampak za izpolnjevanje dolžnosti, ki jih določa zakon. "Tatjana Bobnar danes ni političarka in govoriti o tem, da ta politični boj z njene strani traja in poteka, je smešno in neprimerno. Državni organ je podal kazensko ovadbo in gre za akt, ki ni enak prijavi ali ovadbi neke fizične osebe. Kazenska ovadba policije je plod vodenja predkazenskega postopka z zbiranjem obvestil, izjave osumljenega, prič ter zbiranja drugih dokazov."
Vezjak: Golob se pogreza v živo blato
Po oceni mariborskega univerzitetnega profesorja in filozofa Borisa Vezjaka je Robert Golob znova nespametno uprizoril zelo žaljiv in oseben napad na bivšo notranjo ministrico in s tem znova zamudil priložnost pokazati, da se ovadbe ne boji in da, ker vendar govori resnico, nima česa skrivati. "Naj zgolj spomnim, kako je skoraj dve leti nazaj v parlamentu namigoval, da je Tatjana Bobnar imela 'hudo osebno stisko', in jo perfidno diskreditiral, češ da ima psihične težave. Če premier celo vsakič priznava, da je zahteval odstranjevanje janšističnih kadrov iz policije, s tem posredno pove, da je zahteval tudi nastavljanje svojih, a potem ni nič boljši. Najdlje je tokrat šla vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič, za katero je kazenska ovadba policije napad na premierja in poskus rušenja celotne vlade. Tak psihopropagandni diskurz je doslej zmogel samo Janša. Nismo prvič zaznali, da se Golob, ki so mu priskočili na pomoč poslanci, ki z ovadbo sploh nimajo nič, očitno pogreza v živo blato: bolj vpije, da bo depolitiziral policijo, bolj jo očitno janšizira nazaj in bolj postaja podoben tistemu, proti kateremu se tako vneto bori. Vehementno do točke, da občasno odstrani marsikoga, tudi 'svojega' generalnega direktorja policije in notranjo ministrico. Vložena kazenska ovadba je s tem razkrila, da imamo v državi precej resnejši problem od nje same: janšizacijo trenutne oblasti."
Mar policija in tožilstvo rušita vlado?
Golobovo izjavo v državnem zboru je za njegovim hrbtom spremljalo 19 od 40 poslancev Svobode. Vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič, ki je bila pod Golobom svetovalka uprave v Gen-I, je zagotovila, da vsi poslanci Svobode podpirajo predsednika vlade. Kazensko ovadbo zoper premierja razume kot onemogočanje dela koalicije: "Posledično gre tudi za napad na predsednika vlade in rušenje vlade. Očitki, da se je premier vmešaval v delo policije, so dobro znana politična igra znanih in novih akterjev na slovenskem političnem parketu." Nekatere je močno presenetilo stališče vodje poslancev Svobode, da gre v tem primeru za napad na premierja in rušenje vlade, saj z drugimi besedami to pomeni, da po oceni vplivne članice največje koalicijske stranke policija in tožilstvo rušita vlado. Socialni demokrati so sporočili, da zadevo glede vložitve kazenske ovadbe zoper predsednika vlade spremljajo z vso resnostjo in pozornostjo. "Vedno zagovarjamo načela pravne države, vladavine prava in transparentnosti, zato je v tem okviru ključno, da neodvisni preiskovalni organi opravijo svoje delo strokovno in avtonomno. Ovadba zoper predsednika vlade odpira pomembna vprašanja, zato se bomo o zadevi pogovorili v stranki."
Minister za delo in podpredsednik vlade iz vrst Levice Luka Mesec je izpostavil, naj organi pregona opravijo svoje delo in preverijo vse okoliščine. "Od predsednika vlade pa seveda pričakujem, da bo širši koaliciji pojasnil, kaj se dogaja. Prevzemanje politične odgovornosti? Vsak politik je odgovoren za lastno verodostojnost, zato mora sam presoditi, kdaj je dosegel točko, ko ima preveč bremen, da bi lahko še kredibilno opravljal svoje dolžnosti." Ostri so v delu opozicije. Medtem ko v SDS zadeve uradno ne komentirajo, je poslanka NSi Vida Čadonič Špelič ocenila, da se premier zapleta vsakič, ko stopi pred kamere. Krščanski demokrati se sprašujejo, katerim Golobovim besedam naj sploh še verjamejo, ob tem pa dodajajo, da si država zasluži verodostojnega predsednika vlade. Poslanka Čadonič Špelič je Goloba znova pozvala, naj pride pred preiskovalno komisijo, kjer se priče zavežejo, da bodo govorile resnico, sicer jim grozi kazenski pregon. O tem, kdaj bo predsednik vlade na vrsti za zaslišanje, smo že pred mesecem dni nazadnje spraševali predsednika komisije Rezarja, a se na vprašanja Večera ni odzval. Za STA je danes povedal, da v trenutni fazi preiskave ni predvidenega nadaljnjega izvrševanja dokazov, kar pomeni, da Goloba v bližnji prihodnosti še ne bodo zaslišali. Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je v kratki izjavi izpostavila, da vložene ovadbe v predkazenskih postopkih niso nič neobičajnega, da pa velja spoštovati ustavno načelo domneve nedolžnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
