Okužbe pri nas skokovito naraščajo, včeraj potrjenih 3393 novih primerov. V Evropi pa se je pojavila že nova različica

A.L., Va
04.01.2022 09:37

Pred tednom dni je bilo okužb več kot 1500 manj.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Andrej Petelinšek

Včeraj so pri nas opravili 7485 PCR-testov in potrdili 3393 okužb. Delež pozitivnih izvidov je bil 45,3-odstoten. V ponedeljek so tako potrdili največ primerov okužb od 22. novembra lani. Število aktivnih primerov se je v primerjavi z dnevom prej povišalo za 1839. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov je višje za 221, 14-dnevno povprečje na 100.000 prebivalcev pa za 85.

V primerjavi z minulim ponedeljkom, ko je bil delež pozitivnih testov 34-odstoten, so potrdili 1580 okužb več. Število aktivnih primerov je v tednu dni poraslo za 4034, sedemdnevno povprečje pa za 635. V ponedeljek so opravili tudi 99.477 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.

V bolnišnicah trenutno zdravijo 531 covidnih bolnikov, 162 na intenzivni negi. Umrlo je osem covidnih bolnikov.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.250.665 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.191.057.

Še vedno sorazmerno malo podatkov

Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je sinoči v Odmevih na TV Slovenija, da trenutno bistvenega zaostrovanja ukrepov niso predvideli. "Nekako smo predvideli, da bi bilo zaostrovanje potrebno, ko bi prišli čez mejo dvesto bolnikov v intenzivnih enotah."

Daniel Novakovic/sta

Na vprašanje, kako usoden in močan val v resnici pričakuje in ali drži, da se bomo vsi s tem virusom okužili v manj kot enem mesecu, je odgovorila: "To je precej tako, kot bi napovedovali iz kristalne krogle. Trenutno je še vedno sorazmerno malo podatkov, a vemo seveda, da zbolevajo tudi tisti, ki so bili predhodno že okuženi oziroma cepljeni proti novemu koronavirusu. Vendar vemo, da ti praviloma zbolevajo z malo simptomi oziroma s praktično nič simptomi. Dosti manj je podatkov za tiste, ki še nikoli niso bili v stiku z novim koronavirusom."

Po besedah Logarjeve ocenjujejo, da je tistih, ki potrebujejo hospitalizacijo, približno za tretjino manj kot tistih, ki so bili okuženi z različico delta. "To pa predvsem na račun tega, ker naj bi se različica omikron bolje razmnoževala v zgornjih dihalnih in nekoliko slabše v spodnjih. Spodnja dihala pa so tista, ki vodijo pozneje v pljučnico, dihalno odpoved in potrebo po bolnišničnem zdravljenju," je povedala za Odmeve.

"Če so te napovedi vsaj kolikor toliko realne tudi za naše okolje, lahko pričakujemo, da bo zboleval kar dobršen del populacije, kar seveda lahko predstavlja težave pri čisto logističnih vsakodnevnih opravkih. Tako pri tem, kdo nam bo odvažal smeti, kdo bo polnil police v trgovinah, do tega, kdo bo pazil na otroke v vrtcih in poučeval otroke v šolah, kot seveda do tega, kdo bo skrbel za bolnike v bolnišnicah. Mogoče je nekoliko bolj optimističen pogled na sam pritisk na bolnišnice, kar se tiče potrebe po kisiku, potrebe po intenzivnem zdravljenju." Opozarja, da to še zdaleč ne pomeni, da ne bomo imeli težav. Težava lahko nastane zaradi tega, ker je inkubacija krajša, kar pomeni, da bi bil čas, ko bi bolniki potrebovali zdravljenje v bolnišnicah, od začetka bolezni do takrat, ko pridejo v bolnišnico, krajši in bi seveda zaradi tega bilo v določenem trenutku več bolnikov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta