Gregor Grosman
Akos je ugotovil, da so izdatki za vse elektronske komunikacije v gospodinjstvih za slabo polovico vprašanih znašali med 31 in 80 evri mesečno.
Če bi se pandemija novega koronavirusa zgodila pred desetimi ali celo dvajsetimi leti, bi bila naše življenje in delo bistveno drugačna. Le pomislite, kako bi se ob zahtevani medsebojni razdalji znašli, če ne bi imeli na voljo toliko komunikacijskih orodij. Če ne bi imeli na razpolago v internet povezanih mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov, pametnih televizorjev z enostavno dosegljivimi platformami za video na zahtevo, pa učilnic na daljavo. Da, tistih učilnic, ki so z izpadi in težavami pri delovanju najbolj pokazale, kako zelo potrebujemo dobro komunikacijsko infrastrukturo.
Mobilna omrežja pete generacije (5G) so sicer že dosegljiva (letos je bila v Sloveniji izvedena tudi dražba frekvenc za 5G), vendar ne vsakomur. In ne povsod. A tudi če bi bila pokritost prebivalstva večja in mobilne naprave, ki podpirajo 5G, v uporabi bolj množično, je pravzaprav industrija tista, ki bi od visokih hitrosti in manjših zakasnitev imela največjo korist. Ostali smo se v tem letu pač morali zanašati, in se še, na to, da bo naš izbrani spletni ponudnik kos povečanemu prometu in nas v najbolj ključnem trenutku ne bo od sveta odrezala kakšna napaka na omrežju. Kot nihče ni mogel predvideti pandemije in njenih razsežnosti, so tudi ponudniki telekomunikacijskih storitev težko predvideli obremenjenost infrastrukture.
Spletne učilnice so z izpadi in težavami pri delovanju v prvem lockdownu najbolj pokazale, kako zelo potrebujemo dobro komunikacijsko infrastrukturo.
Zaradi zahtev po manj osebnih stikih z namenom preprečevanja širjenja virusa med populacijo so številna podjetja prepoznala prednosti dela na daljavo. Nič novega, bi lahko rekli, saj so mnogi že doslej veliko opravil lahko opravili od doma, le da je takšen način dela za številne odslej postal pravilo in ne več izjema. Ljudje smo tako znova pokazali, da smo precej fleksibilni, in smo zelo hitro spremenili življenjske navade.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je medtem s pomočjo zunanjih izvajalcev izvedla periodično raziskavo o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij v oktobru 2021 in analizo stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah. Ugotovili so, da so izdatki za vse elektronske komunikacije v gospodinjstvih (vključno z mobilno telefonijo) za slabo polovico vprašanih (48 odstotkov) znašali med 31 in 80 evri. 32 odstotkov vprašanih je za elektronske komunikacijske storitve v oktobru 2021 plačala več kot 80 evrov, manj kot 30 evrov pa slabih pet odstotkov vprašanih. Številke so sicer podobne lanskoletnim.
Zaradi zahtev po manj osebnih stikih z namenom preprečevanja širjenja virusa med populacijo, so številna podjetja prepoznala prednosti dela na daljavo.
46 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da je, zaradi previsokih stroškov, že razmišljalo o prekinitvi oziroma prehodu na cenejši naročniški paket za vse oziroma za posamezne storitve, medtem ko je prehod na cenejši paket oziroma spremembo naročniškega razmerja že izvedlo pet odstotkov anketiranih. Slaba polovica anketiranih (44 odstotkov) ima internet hitrosti prenosa podatkov do 100 Mbit/s, hitrosti, višje od 100 Mbit/s, pa ima 20 odstotkov vprašanih. Ugotovili so še, da je 59 odstotkov vprašanih s pomočjo programov za merjenje hitrosti vsaj enkrat preverilo dejansko hitrost prenosa podatkov, ki jo ima doma.
Ob vse bolj množičnem komuniciranju prek spleta so se mnogi morali naučiti zaščititi občutljive in osebne informacije in jih ne brezglavo deliti z drugimi. Pri tem vsi niso bili ravno uspešni, ne v domačem okolju kot tudi ne v poslovnih. Spletni portali Si-Cert in Varni na internetu imajo veliko dela z ozaveščanjem uporabnikov, od najmlajših, ki se s svetovnim spletom šele spoznavajo, do starejših. Tudi tisti starejši, ki so se do pandemije uspešno otepali tehnologije, so v obdobju, ko so morali biti izolirani od svojih otrok ali vnukov, ugotovili, da jim lahko kanček normalnosti zagotavljajo prav video pogovori. Zoom, skype, teams in druga orodja beležijo izjemne rasti števila domačih in poslovnih uporabnikov, analitske družbe poročajo o več kot 500-odstotni rasti dnevnega prometa, ki ga ustvarjajo video pogovori in konference. 25 odstotkov ljudi v starostni skupini od 18 do 29 let po ugotovitvah podjetja Globe Newswire za potrebe službe dnevno komunicira na ta način.
