Uroš Esih
"Današnja izredna seja je posledica. Je posledica brutalnega pohoda vlade Janeza Janše na državne institucije in gospodarske družbe v delni ali popolni lasti države." S to ugotovitvijo je poslanec LMŠ Nik Prebil uvedel izredno sejo državnega zbora o vladnem kadrovanju v državne institucije in gospodarske družbe, ki je potekala na predlog opozicijskega četverčka LMŠ, Levice, SD in SAB.
Opozicija: vlada gazi po institucijah in manipulira
Prebil je vladi Janeza Janše očital, da v času največje zdravstvene krize "brezsramno kadruje, si podreja, pravzaprav gazi po institucijah in manipulira". Pa še, "sla po oblasti in obvladovanju je očitno povsem zasenčila razum tako premierju kot ministrom". Poslanec LMŠ meni, da je Janšev cilj, da v senci epidemije do potankosti izpolni "načrt podreditve celotnega družbenega sistema in se polastiti samostojnih, nepolitičnih in pa strokovnih institucij".
Seznam kadrovskih menjav Janševe vlade, ki ga je pripravila opozicija, sega na področje policije, vojske, sploh pa Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), na področju represivnega aparata pa še na področje obveščevalnih služb Sove in OVS. Sledi področje medijev, kjer prednjači, tako Prebil, "odkrit napad na javno RTV Slovenija" in na vse druge medije. Pa menjava na čelu NIJZ, na Statističnem uradu Republike Slovenije in Finančni upravi Republike Slovenije. Poleg tega še menjave v paradržavnem gospodarstvu, kjer je seznam dolg, opozicija pa izpostavlja menjave v SDH, Darsu, Krki in Slovenskih železnicah, Telekomu Slovenije, Sodu, Borznu, 2TDK, DUTB in Holdingu Slovenske elektrarne.
Zgodovinska seja
Izredno sejo državnega zbora bo šla v anale slovenskega parlamentarizma po tem, da so na njej lahko sodelovali tisti poslanci, ki jim je odrejena karantena ali pa bi njihova osebna udeležba na seji iz epidemioloških razlogov pomenila tveganje za zdravje in varnost. Možnost sodelovanja na seji državnega zbora na daljavo je tokrat izkoristil le Samo Bevk iz SD.
Vladno stran je v parlamentarni razpravi branil notranji minister Aleš Hojs, saj je v njegovem resorju prišlo do nekaterih najbolj odmevnih menjav, denimo na NPU. Vlada in koalicijski partnerji po Hojsovem opravljajo svoje delo v skladu z zakonodajo, v skladu s koalicijsko pogodbo. "Za realizacijo te koalicijske pogodbe je nujno, da imaš na ustreznih mestih ustrezne kadre," je vladno kadrovanje branil Hojs, ki si ne predstavlja, da bi lahko kot minister svoje delo opravljal z ljudmi, s katerimi ne more sodelovati.
Vodja poslancev LMŠ Brane Golubovič je Hojsu vrnil, da se na NPU dogaja vladni politični udar, saj je vlada zamenjala že štiri direktorje urada. Predrag Baković (SD) pa je ugotovil, da gre pri kadrovanju za "šolski primer posnemanja madžarskih in poljskih modelov politične podreditve medijev in avtonomnih institucij, skratka vseh, ki bi lahko vladi nastavili ogledalo pri njenem spogledovanju z avtoritativnimi politikami".
Kastrirana policija
Prof. dr. Branko Lobnikar, prodekan Fakultete za varnostne vede, predstojnik Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede: "Slovenska policija (takrat milica) je bila ena od redkih policij držav v tranziciji, ki je v času priprave na osamosvojitev in v času osamosvajanja Slovenije aktivno podprla pričakovanja ljudi po novi, demokratični ureditvi. V zadnjih treh desetletjih se je slovenska policija temeljito preoblikovala, razvila vse elemente mlade profesije in postala najbolj nadzorovan represivni organ v Sloveniji. Ljudje so verjeli, da je slovenska policija zakonita, strokovna in da je njeno delo transparentno. K temu sta pomembno pripomogla strokovna avtonomija policije kot organa v sestavi MNZ in zavedanje vodstva policije, da predstavlja pomemben obrambni mejnik med zahtevami vsakokratne oblasti in zahtevami profesije. Ker pa je postopek razrešitve generalnega direktorja policije preprost (dovolj je zgolj želja ministra), so se v zadnjem času zgodile nepredstavljive turbulence na nivoju vodenja policije. Minister Poklukar je tedanjega generalnega direktorja policije Simona Veličkega odstavil zaradi nekompatibilnosti, sedanji minister pa je na hitro odstavil najprej Tatjano Bobnar, potem pa še Antona Travnarja. Tri zamenjave vrha policije v slabih dveh letih. Ob tem so se menjali po tekočem traku tudi ostali visoki policijski vodje, v zadnjem času je na udaru vso operativno vodstvo Nacionalnega preiskovalnega urada. Politiki je uspelo kastrirati slovensko policijo in ji dopovedati, da je edina vrlina, ki jo spoštujejo (ti in oni politiki), slepa poslušnost. Ker pa je Vlada RS tista, ki na koncu odloča in odloči, policisti zares ne morejo storiti ničesar, razen da z grozo opazujejo, kako se spreminja nekaj, kar so mukotrpno gradili zadnja tri desetletja. In če slovenski policiji ne zaupa več Vlada RS, ni nobenega razloga, da bi ji zaupali tudi prebivalci. Samo da za izgubo tega zaupanja niso odgovorni policisti, temveč politiki na oblasti, ki so jim partikularni politični interesi pomembnejši kot splošno blagostanje prebivalcev, ki izhaja tudi iz profesionalnega zagotavljanja njihove varnosti." (va)
Vladno kadrovanje branila cela koalicija
Vladno kadrovanje so najbolj vneto branili poslanci največje vladne stranke SDS, izdatno pa so jim pomagali poslanci preostalih treh koalicijskih strank. Poslanec Nove Slovenije Blaž Pavlin je spomnil na kadrovske menjave bivšega premierja Marjana Šarca, ki je izjavil, da če hoče kot nov človek kaj spreminjati, je nujno izvesti kadrovske menjave. V SDS so Šarcu v dobrem letu dni na oblasti našteli več kot 400 kadrovskih menjav.
Kot če Kek ne bi menjal
Dr. Matej Lahovnik, profesor na Ekonomski fakulteti, svetovalec vlade pri protikoronskih ukrepih: "Vlada prevzema odgovornost za upravljanje javnih sistemov, zato mora imeti tudi možnost, da imenuje v organe vodenja in nadzora državnih institucij ljudi, ki so kompetentni in jim zaupa. Tisti, ki vladi odrekajo kadrovske pristojnosti ne morejo od nje terjati odgovornosti. Pri nas nekateri še vedno pričakujejo, da bodo odločali neformalni cetri moči v ozadju, odgovornost za njihove odločitve pa bo prevzemala vlada. V Sloveniji se v tem trenutku na kadrovskem področju ne dogaja nič takega kar se ne bi že vrsto let. Zahteva treh opozicijskih strank, da naj vlada ne izvaja zamenjav kadrov, ki so jih v času prejšnje vlade sami nastavili na različne položaje, je bizaren. Približno tako, kot če bi prejšnji selektor slovenske nogometne reprezentance od sedanjega selektorja Matjaža Keka zahteval, da igra z enako ekipo, kot jo je on sestavil v prejšnjem mandatu. Ne gre pozabiti, da je prejšnja koalicija razpadla tudi zaradi kadrovskih sporov. Navsezadnje, ko je kaj narobe, se vsi sprašujemo zakaj vlada ni ukrepala. Lep primer je zadnje dogajanje na SDH, ki upravlja z okrog 10 milijardami državnega premoženja. Nova vlada kar nekaj časa ni posegala v organe nadzora SDH, ki je sicer v 100-odstotni državni lasti. V zadnjih dneh pa so prišli v javnost podatki, da je medtem poleti ta državna institucija prodala svoj 5,4% posredni delež v BIA Separations, vreden vsaj 18 mio, za manj kot 2 mio. Ta posel je bil izpeljan mesec dni pred sejo novega
nadzornega sveta in tik pred prevzemom Bia Separations. Zanimivo in zgovorno je, kako se jim ga je mudilo izpeljati. Novi nadzorni svet bo seveda moral skrbno pregledati to transakcijo, in če se posel izkaže za škodljiv, bo moral vložiti kazenske in odškodninske tožbe, ampak morebitno škodo bo težko popraviti. Tudi ta primer kaže, zakaj se mnogi tako bojijo zamenjav. Pri nas se vse prepogosto ustvarja občutek, kako so nekateri nezamenljivi in večni, čeprav nas zgodovina uči, da je tudi kadrovski prepih sestavni del demokracije." (va)
Na Šarčev odnos do menjav je spomnil tudi vodja poslancev Desusa Franc Jurša."V vsem tem času, ko sem kot poslanec sedel v tej dvorani, se ne spomnim, da vladajoča politika ne bi opravila določenih imenovanj na različne položaje v državnih institucijah in gospodarskih družbah v lasti države," je Jurša benevolentno branil kadrovanje Janševe vlade.
Izbor servilnih kadrov
Dr. Bojan Dobovšek, nekdanji poslanec, bivši član protikorupcijske komisije, profesor na Fakulteti za varnostne vede: "V stranki Dobra Država že ves čas opozarjamo na problem kadrovanja neprimernih, ki je del sistemske korupcije, zaradi katere vsako leto izgubimo 3,6 milijarde evrov. Dejstvo je, da probleme lahko rešujejo le tisti, ki poznajo institucijo, ki jo vodijo. Nastavljanje kadrov brez referenc in izkušenj je resen signal, da oblastniki sploh nočejo rešiti nakopičenih težav. Kot vidimo, se zamenjave vodilnih dogajajo v vseh vladah, težava pa je, če se neprimerne zamenja z neprimernimi. Vemo, da je specializacija nujna na vseh področjih, zato še toliko bolj velja, da bi morali najodgovornejše funkcije zasedati najbolj sposobni. Takih ljudi imamo v Sloveniji dovolj, problem pa je, da še vedno prevladujeta negativna selekcija in izbor servilnih kadrov. Ti potem slepo izvršujejo ukaze tistih, ki so jih postavili, in so tiho, ko se začne odkrivati deviantna ravnanja, da ne bi razkrili odločevalcev iz ozadja in izgubili položaja, ki ga ne zaslužijo. V zameno za molk dobijo 'zlato padalo' v obliki še boljše službe. Žal pa niti resne razmere, v katerih smo, odločevalcev ne prepričajo, da bi postavili na vodilna mesta ljudi, ki se spoznajo na konkretno področje. Tudi katastrofalni podatki o okuženih, hospitaliziranih in umrlih (zaradi covida-19, op. ur.) kažejo, da ukrepi, ki jih po predlogih svojih strokovnjakov sprejema vlada, niso niti učinkoviti niti pravočasni." (va)
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret je za menjave na mestih načelnika Generalštaba Slovenske vojske in generalnega direktorja OVS zatrdil, da omenjeni v ničemer ne odstopata od dosedanje prakse na tem področju, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Ajda Cuderman pa je zavrnila očitke opozicije glede združevanja regulatorjev v dve krovni agenciji. Zagotovila je, da nobeden od sedanjih direktorjev osmih agencij ne bo predčasno končal mandata, ampak bo delo nadaljeval v novi agenciji. O opozicijskem priporočilu vladi, da takoj preneha politično posegati v njihovo neodvisnost, avtonomijo in strokovno delo, poslanci danes niso glasovali.
