Rebalans državnega proračuna za leto 2023, ki ga je vlada pripravila avgusta po poplavah in je drugi rebalans proračuna za letošnje leto, omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta za eno milijardo evrov višji primanjkljaj kot v celotnem lanskem letu. Pa tudi približno dvakrat višji primanjkljaj kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020, to je v času pandemije covida-19, v redni mesečni informaciji opozarja fiskalni svet, ki ga vodi dr. Davorin Kračun.
Potrebni bodo večletni napori
Spomnil je, da je avgustovske poplave označil kot naravno nesrečo, ki pomeni izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Celovita odprava posledic te naravne nesreče, vključno z ustreznimi prilagoditvami, ki bi preprečevale ponovitev podobnih dogodkov v prihodnosti, bo po njegovi oceni zahtevala večletne napore tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnih sredstev za te namene.
Primanjkljaj v prvih osmih mesecih letos je znašal 95 milijonov evrov, lani v enakem obdobju pa je bil presežek 468 milijonov evrov
Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, fiskalni svet ocenjuje, da so določeni ukrepi, ki so bili do zdaj sprejeti, prenagljeni. Pri tem omenja odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil EU v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO), kjer so roki za izvedbo projektov izredno kratki. Projekti morajo biti namreč zaključeni do sredine leta 2026, denar pa počrpan do konca leta 2026. Slovenija pa se že zdaj sooča s precejšnjimi težavami pri črpanju sredstev iz NOO.
Vlada je prejšnji teden odločila, bo zaprosila še za največ 747 milijonov evrov dodatnih posojil iz NOO. To skupaj s 545 milijonov evrov, ki jih je Slovenija nameravala najeti za financiranje projektov iz NOO do zdaj, znese 1,3 milijarde evrov.
Počakati na pripravo proračunov za dve leti
Drugi prenagljen ukrep je po oceni fiskalnega sveta odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva (solidarnostni prispevek), tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti. Po oceni fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi lahko s preoblikovanjem prioritet iskali rezerve pri načrtovanih odhodkih.
Avgusta je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 155 milijonov evrov, v prvih osmih mesecih pa 735 milijonov evrov. Brez upoštevanja odhodkov za pandemične ukrepe in ukrepe za blažitev draginje je primanjkljaj v prvih osmih mesecih letos znašal 95 milijonov evrov, v prvih osmih mesecih lani pa je proračun imel presežek v višini 468 milijonov evrov, navaja fiskalni svet.
Skupni prihodki proračuna so bili v prvih osmih mesecih letos enaki kot v enakem obdobju lani. Nižji so bili zaradi visoke lanske rasti zlasti prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. Občutno se je upočasnila tudi rast prihodkov od DDV, ki je glavni vir prihodkov državnega proračuna. Upočasnitev rasti prihodkov od DDV je predvsem posledica upočasnjene potrošnje in deloma tudi nižje stopnje DDV na energente, ki se je sicer iztekla konec maja.
Skupni odhodki državnega proračuna so bili v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 4,7 odstotka, brez upoštevanja odhodkov za pandemične ukrepe in ukrepe za blažitev draginje pa za 8,4 odstotka. Glavni razlog za rast so bile plače zaposlenih v javnem sektorju na podlagi dogovora o dvigu plač, ki je bil sklenjen lani v jeseni.