Med prebivalci naselij pod Pohorjem že več tednov buri duhove načrtovana gradnja 56 vetrnih elektrarn. Po oceni snovalcev projekta bi vetrno polje na Pohorju, ki bi imelo skoraj 200 megavatov nazivne moči, odločilno pomagalo k izpolnitvi strateških ciljev Slovenije pri obnovljivih virih energije. Toda vse glasnejša so opozorila, da bi skoraj 200 metrov visoke vetrnice, ki naj bi zrasle na območju Areha, Rogle in Treh Kraljev, pregrobo posegle v neokrnjeno naravo.
S projektom je povezanih več neznank. Tako ni jasno, zakaj ga je investitor lahko razdrobil na več delov. To mu namreč omogoča, da ga lahko gradi, ne da bi moral počakati na nov državni prostorski načrt. Tudi vrednost projekta velja za poslovno skrivnost. Po naših izračunih bo z vso pripadajočo infrastrukturo stal okrog 250 milijonov evrov.
Toda glavni vlagatelj, podjetje Energija na veter, je finančni palček. Lani je imelo 63.000 evrov prihodkov in 900 evrov dobička. Zaposleno ima eno osebo in to za omejen delovni čas. To krepi sume, da se v ozadju gradnje skrivajo drugi, finančno močni igralci, ki se za zdaj še ne želijo razkriti. V uredništvu necenzurirano.si smo zato šli po sledeh mreže podjetij iz Slovenije in tujine, ki se pojavljajo pri projektu.
Ključno je podjetje iz Švice. Kdo je njegov lastnik?
Direktor podjetja Energija na veter je Mitja Hertiš, ki se za zdaj v javnosti pojavlja kot edino ime za projektom vetrnic na Pohorju. Gre za podjetnika, ki se je zadnje desetletje ukvarjal s projekti vetrnih elektrarn, sončnimi elektrarnami na ključ in prodajo rabljenih avtomobilov. Stalno prebivališče ima prijavljeno v Bratislavi. V lasti ima češko podjetje Petrol Future, s katerim letno ustvari od 300 do 500 tisoč evrov prihodkov.
Od jeseni 2020 je podjetje Energija na veter v rokah švicarske družbe WOC Group AG, ki je takrat vanj vložila za dober milijon evrov kapitala. Kdo je dejanski lastnik švicarske družbe, ni mogoče izvedeti. "Lastniki so osebe zasebnega prava," nam je včeraj odgovoril Hertiš. Iz registrov v Švici je razvidno le, da so bile delnice družbe sprva pisane na prinosnika. To je njihovim lastnikom omogočalo anonimnost. Od aprila 2021, ko je projekt vetrnih elektrarn na Pohorju dobil prvi večji pospešek, temu ni več tako. Takrat so delnice postale imenske.
Zastopnika WOC Group AG sta Mitja Hertiš in Petra Rihar, v Švici živeča odvetnica, ki je specializirana za reševanje sporov in postopke arbitraže. Švicarska družba, ki ima 100.000 švicarskih frankov osnovnega kapitala, ima poštni nabiralnik na naslovu pravne pisarne v Zürichu, kjer je zaposlena. Od kod ji torej finančni viri za 250-milijonski projekt?
Bodo projekt pripravili in prodali naprej?
Hertiš podrobnosti finančne konstrukcije projekta ne razkriva. Pojasnil nam je le, da "je sestavljena iz več virov, kot je to pravilo pri večjih investicijskih projektih". "Med drugim tudi Evropska unija intenzivno vlaga v področje obnovljivih virov energije, na kar tudi računamo v okviru projekta Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica," je poudaril.
Toda naključno ali ne, ima švicarska družba, ki bo financirala projekt na Pohorju, isto ime kot nemško podjetje WOC Group, ki se ukvarja s pripravo in financiranjem projektov s področja obnovljivih virov energije. V dobrih 15 letih je sodelovalo pri gradnji 35 elektrarn, trenutno pa upravlja z investicijami, vrednimi 329 milijonov evrov. Njegov lastnik je ameriška investicijska družba White Owl Company (WOC). Hertiš kakršne koli povezave zanika: "Družbe, ki jo omenjate, ne poznamo in z njimi nismo povezani."
Več sogovornikov iz energetskih krogov ocenjuje, da bi lahko podjetje Energija na veter zgolj pripravilo projekt na Pohorju, ki bi ga nato zgradil drug, precej večji vlagatelj. "V takšnem primeru znaša cena za megavat moči od 130 do 150.000 evrov. To bi pomenilo, da bi podjetje projekt na Pohorju po tem, ko bi zanj pridobilo vsa potrebna dovoljenja, prodalo naprej," ocenjuje eden od poznavalcev področja obnovljivih virov energije. Koliko bi lahko zanj iztržilo? "Od 25 do 30 milijonov evrov," odgovarja.
Kako je Janševa vlada pospešila projekt
Mitja Hertiš je sicer do zdaj pri energetskih in drugih projektih sodeloval z več partnerji. Eden od njih je Zlatko Žilarević, lastnik Hotela Areh, s katerim ima skupno podjetje. Drugi je Marko Davorin Kokol, lastnik podjetja Energo-Maks Energija, ki mu v začetku lanskega leta ni uspelo dobiti gradbenega dovoljenja za malo vetrno elektrarno v Kalšah na Pohorju. Rdečo luč mu je prižgala upravna enota v Slovenski Bistrici.
Kokola je v teh postopkih zastopal Franci Matoz, ki je v javnosti najbolj znan kot dolgoletni odvetnik Janeza Janše. Prav njegova vlada je bila zelo naklonjena gradnji vetrnic na Pohorju. Maja 2021 je tako prvi del tega projekta uvrstila na seznam pomembnih investicij. Šlo je za nabor investicij, s katerim je želela omiliti gospodarsko škodo, ki jo je pustila epidemija. S to odločitvijo je projektu na Pohorju zagotovila "koordinirano in pospešeno obravnavo v postopkih", ki jih v največji meri vodi ministrstvo za okolje.
To je pomenilo, da se je projekt znašel v domači energetski "prvi ligi". Na isti seznam je namreč Janševa vlada uvrstila še hidroelektrarno Mokrice, odlagališče za nizko- in srednje radioaktivne odpadke, novo jedrsko elektrarno v Krškem, plinsko-parno enoto v ljubljanski toplarni, prenosne plinovode in daljnovode ... V dokumentih je mogoče prebrati, da bodo vetrnice na Pohorju zgradila štiri podjetja, med katerimi tri vodi ali obvladuje Hertiš. Četrto podjetje, Formentor, je v lasti Mihe Lešnika.
