Andreja Kutin
Na današnji Dan Zemlje je Civilna iniciativa za Pohorje brez vetrnih elektrarn pripravila shod, ki se ga je udeležilo okoli 50 ljudi. A to je šele začetek, pravijo. Sumljive okoliščine umeščanja ter presojanja projektov gradnje 56 vetrnic med pohorske gozdove in dodatna elektrarna v Kalšah, so pripravili krajane, da se na prvem protestu tudi javno izpostavijo na Trgu Svobode v Slovenski Bistrici.
"Pohorje z ohranjeni gozdovi, vodami, krajino, ki jo je skozi stoletja oblikoval pohorski človek, sodi med najbolje ohranjena naravna območja v Sloveniji. Njegovi gozdovi dajejo kruh generacijam Pohorcev, vsem ostalim pa nudijo številne usluge, kot so čist zrak, uravnavanje klimatskih ekstremov, prispevajo k zagotavljanju zadostnih vodnih virov, so ponor ogljika, ščitijo pred plazovi, obnavljajo prst, nudijo nam mir, prostor za sprostitev, rekreacijo, turizem," je uvodoma poudarila Tatjana Brumen iz civilne iniciative. Z načrtovanimi vetrnimi elektrarnami na območju Pohorja bi bilo potrebno posekati stoletne gozdove; za samo gradnjo le teh, kot tudi za izvedbo kablovodov, dostopnih cest ter druge potrebne infrastrukture. Vetrnice bi bile občutno večje od smrek, pohorske ceste pa bi bilo potrebno razširiti na vsaj štiri metre zgolj za to, da bi se na območja gradenj lahko pripeljalo sestavne dele vetrnic, v ovinkih bi bile te razširitve še mnogo širše, je še dodala in naštela še nevarnost razlitja maziv. Z njo se je strinjalo kar nekaj Rušanov, ki so se shoda udeležili, ker naj bi kablovod do vetrnic speljali čez Ruše - tamkajšnji mestni svet je potrdil načrte brez širše razprave pravi Marija Kure.
Ludvik Repolusk, občinski svetnik v občini Slovenska Bistrica, prav tako nasprotuje gradnji vetrnic na Pohorju, predvsem je problematičen postopek presojanja projekta, pravi. Kot smo v Večeru že pisali, je v primeru vetrnic na tem delu Pohorja uporabljen integralni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, med tem ko občina zahteva, naj se zaradi velikosti projekta izvede državna presoja po državnem prostorskem načrtu.
Podobnega mnenja je tudi Tatjana Frešer iz Kalš, kjer bijejo boj proti elektrarni, ki bi jo naj postavili le nekaj deset metrov od hiš, že od leta 2018, sedaj pa je postopek tik pred izdajo gradbenega dovoljenja. "Doma imamo kmetijo z 380-letno tradicijo, ukvarjamo pa se tudi s turizmom. Kateri turist bo prišel dopustovati pod vetrnico? Imamo mnenja različnih institucij, da bi vetrnice poslabšale kakovost življenja prebivalcev, a nas kapital ne sliši," pravi Frešerjeva.
