"Sprašujemo se, kaj se mora še zgoditi, da bodo v vladi zazvonili alarmi, da v Sloveniji nekaj delamo narobe," pravi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček ob največjem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjih štirih letih. Državni statistični urad (Surs) je namreč objavil, da se je v prvih treh mesecih letos obseg slovenskega BDP, ki predstavlja vrednost vsega, kar ustvarijo prebivalci in podjetja, na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka, po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, pa je bil padec 0,8-odstoten. GZS poziva predsednika vlade in pristojne ministre k objektivni analizi vzrokov za nastalo situacijo in pripravi predlogov kratko- in srednjeročnih ukrepov za krepitev gospodarske rasti.
Mitja Gorenšček je v izjavi za medije pojasnil, da je padec BDP za 0,8 odstotka rezultat več kot deset dodatnih obremenitev za podjetja in zaposlene, neustrezne reforme omrežninskega sistema in neukrepanja ob visokih cenah energije za gospodarstvo. "Vlada je v zadnjih dobrih dveh letih podjetja in zaposlene obremenila z novimi davki in prispevki ter povečala birokratske ovire, medtem ko dinamika gradbenih del močno upada. Ključni del industrije še vedno plačuje eno najvišjih cen električne energije v Evropi, pri čemer druge vlade po evropskih državah z različnimi ukrepi znižujejo cene za svoja podjetja, smo pri nas deležni le obljub," razlaga.
Ranljivo gospodarstvo zaradi nepredvidljivih razmer
Slovensko gospodarstvo je po njegovih besedah izrazito izvozno usmerjeno in je zaradi nepredvidljivih razmer na globalnih trgih ranljivo. V takšnih razmerah bi še toliko bolj pričakovali, da bo vlada podpirala lastno gospodarstvo in podjetjem, ki delujejo v Sloveniji, zagotovila čim bolj konkurenčne pogoje. "Žal se dogaja nasprotno," opozarja Mitja Gorenšček.
Zmanjšati je treba davke in prispevke na plače zaposlenih in za podjetja
GZS vladi za odpravo razlogov za padec BDP predlaga več ukrepov. Začetek plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki bo s prvim julijem uveljavljen za zaposlene, podjetja in upokojence, bi bilo treba po njenem mnenju zaradi nejasne ocene finančnih potreb, pomanjkanja ustreznih kadrov, nedorečenosti storitev in njihovega postopnega uvajanja zamakniti za eno leto ali ga uvesti postopno. "Vsi se strinjamo, da potrebujemo dolgotrajno oskrbo in da poskrbimo za naše starejše, a ne moremo privoliti, da vsi, zaposleni in podjetja, preplačujemo storitve ali jih celo ne dobimo," je pojasnil Mitja Gorenšček.
Zmanjšati je treba davke in prispevke na plače zaposlenih in za podjetja. Za razbremenitev plač zaposlenih GZS predlaga fiskalno vzdržne spremembe tako na področju socialnih prispevkov kot dohodnine. Na področju dohodnine predlaga avtomatsko usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav s faktorjem letne rasti povprečne bruto plače, ukinitev petega dohodninskega razreda in razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost.
Zgledovati bi se morali po drugih članicah EU
Na področju socialnih prispevkov bi bilo treba poleg zamika uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za leto dni uvesti razvojno kapico na socialne prispevke. Za izboljšanje blaginje prihodnjih upokojencev in zmanjšanje pritiska na pokojninsko blagajno bi bilo treba okrepiti davčne spodbude za varčevanje v drugem pokojninskem stebru, ki mora ostati prostovoljno, ter vzpostaviti tretji steber po vzoru individualnih pokojninskih računov (P-računov).
Padec skrbi ministra Hana
Matjaž Han, minister za gospodarstvo: "Mene skrbi relativno slab podatek o padcu gospodarske rasti, še bolj pa me skrbijo in zanimajo vzroki za kar devetodstotni padec v gradbeništvu. To moramo analizirati in ugotoviti, če je bila in kje morda napačno zastavljena pot. Z resornimi ministri se bomo pogovorili, nekatere analize so v teku, poleg urejanja zadev na mikroravni moramo še enkrat pretresti administrativne in birokratske ovire tudi na evropski ravni, ki bi morda lahko zavirale rast. Na tedenski ravni sedimo s predstavniki gospodarskih združenj in bomo skušali ugotoviti, kje in kako bi na vladi lahko zmanjšali administrativne postopke, in pri tem bom vztrajal." (skl)
Pri pripravi ukrepov za blažitev cen energije za podjetja bi se vlada morala po mnenju GZS zgledovati po drugih članicah EU. Cene elektrike ali plina za industrijske porabnike bi morala omejiti z uvedbo "cenovne kapice", zmanjšati bi morala davke na energente (zlasti DDV, trošarine in druge posebne davke), prav tako bi morala znižati sistemske stroške na računih za elektriko, povečati neobdavčeni prag za plačilo energetskih davkov. GZS poleg tega predlaga oprostitve plačila prispevkov za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE) ter učinkovito rabo energije (URE). Vlada bi gospodarstvu morala pomagati še s subvencijami in posojili za energetsko intenzivne panoge, z energetskimi boni, z neposredno finančno pomočjo, s subvencijami za vlaganja v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost.
Čezmejno opravljanje storitev bi bilo treba v Sloveniji z uvedbo dohodninske olajšave za slovenske delavce urediti po vzoru Avstrije in drugih konkurenčnih držav. Na področju gradbeništva GZS izpostavlja, da je nujno zagnati obnovo državnega cestnega omrežja in gradnjo tretje razvojne osi na severnem delu.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe pri GZS, je navedel razloge za padec BDP. Potrošnja netrajnih proizvodov, med katere spadajo hrana, pijača in drugi pokvarljivi izdelki, je padla za 2,5 odstotka, potrošnja trajnih proizvodov pa za 2 odstotka. "Potrošnja države je bila v zadnjem lanskem četrtletju višja za 2,6 odstotka, kar pomeni najnižjo rast v zadnjem letu in pol. To je bilo pričakovano glede na zmanjšanje učinka nizke osnove ob lanski uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka," poudarja Bojan Ivanc. Bruto investicije v osnovna sredstva so v prvem četrtletju letos padle za 5 odstotkov. Padle so četrto četrtletje zapored.
