Zaradi slabe organizacije so morali ljudje včasih čakati na cepljenje v dolgih vrstah.
Izhajati bi morali iz izhodišča tako imenovane skrbne države, ki ima dolžnost zagotoviti zdravje svojim državljanom. Podobno je pri obveznem šolanju, ki zagotavlja izobrazbo vsem državljanom, pa na to ne gledamo kot na kršenje pravice staršev do odločitve glede izobraževanja otrok. Podoben primer je obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga prav tako ne dojemamo kot poseg v svobodo, ampak kot skrb države za zagotavljanje zdravstvene oskrbe za vse, je na posvetu o obveznem cepljenju v organizaciji ZRC SAZU povedal odvetnik Dino Bauk.
Svoje mnenje je podal tudi filozof dr. Peter Klepec. Po njegovem gre za razcep med vednostjo in verovanjem, ki ga ne moremo preseči. To dilemo je filozof predstavil z izjavo: "Saj vem, a vendar …" "Pri nas je šlo toliko narobe, da se človek že res vpraša, ali takšne razmere komu ne koristijo," je dejal dr. Klepec, kritičen do vladne komunikacije z državljani v slogu vojaške propagande, ki obljublja hipno zmago, namesto da bi delovali na dolg rok. Če se že zgledujejo po vojaških pristopih, bi po njegovem bilo dobro vzeti za zgled Winstona Churchilla, ki je svojim državljanom obljubil le "kri, znoj in solze".
Dino Bauk: "S tem, ko ne dovoliš posega pri sebi, posegaš v pravice drugih."
Tudi biologinja in antropologinja dr. Zarja Muršič je kritična do vladne strategije za promocijo cepljenja. "Ljudem smo dali vtis, da je rešitev cepivo, v bistvu pa je rešitev cepljenje vseh ali vsaj vseh ranljivih skupin prebivalstva. Pri nas je bilo komuniciranje zelo zmedeno. Drugod so imeli jasno logistiko, kdaj bo prišel kdo na vrsto. Mi pa smo štirikrat ali petkrat menjali strategijo cepljenja in s tem smo vnašali dvom in nezaupanje. Ljudje so v dolgih vrstah čakali na cepljenje, čeprav so bili naročeni, denar za kampanjo pa so dobile organizacije, ki so v preteklosti zagovarjale proticepilska stališča. To je zelo narobe."
Filozof dr. Tadej Troha je spomnil na zmedo zaradi protislovnih odločitev stroke na primeru cepljenja s cepivom Janssen, ko je bil pritisk za pospešitev cepljenja tako velik, da so "spregledali", da cepivo ne bo delovalo takoj in da z njim ni priporočljivo cepiti vseh starostnih skupin. Če na tem področju ne bo reda, bo tudi obvezno cepljenje neuspeh, meni dr. Troha.
Po mnenju Dina Bauka je zatajila pravna oziroma družboslovna stroka, ker ni dovolj jasno pojasnila pravice posameznika glede na pravice družbe. Izpostavil je podatek, da je cepivo v Evropi rešilo približno pol milijona ljudi - toliko več bi jih brez cepljenja umrlo. Podatek bi se dal izračunati tudi za Slovenijo. "Necepljeni torej posega v pravico do zdravja drugega (in sebe, seveda). S tem, ko ne dovoliš posega pri sebi, posegaš v pravice drugih. Zato bi morala pravna stroka jasno povedati, da je obvezno cepljenje zdaj potrebno," meni Bauk.
