Petkov Sončev vihar najmočnejši po letu 2003

STA, A.L.
11.05.2024 07:58

Iz več delov sveta so minilo noč poročali o spektakularnem severnem siju. Tega je bilo mogoče opazovati tudi iz Slovenije.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Severni sij nad Mariborom.
Igor Žiberna

Zemljo je v petek dosegel najmočnejši Sončev vihar po letu 2003, zaradi katerega je bilo v številnih delih sveta od Tasmanije do Velike Britanije mogoče videti severni sij, je sporočila ameriška služba za opazovanje vremena (NOAA). Severni sij je bil minulo noč viden tudi v številnih krajih po Sloveniji.

Geomagnetni vihar je bil pete stopnje na petstopenjski lestvici, kar je stopnja, ki je označena kot ekstremna, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po podatkih ameriške službe je bil petkov vihar, ki se je začel nekaj po 18. uri po srednjeevropskem času, največji po oktobru 2003. Viharji, ki lahko povzročijo motnje v delovanju satelitov ter električnih omrežij, so sicer napovedani tudi za prihodnje dni.

Iz več delov sveta so minilo noč poročali o spektakularnem severnem siju. Tega je bilo mogoče opazovati tudi iz Slovenije.

Geomagnetni vihar ali geomagnetna nevihta je pojav, pri katerem se pod vplivom močnejšega in bolj dinamičnega sončevega vetra Zemljino magnetno polje stisne, zmanjša in spreminja, so v petek zapisali na strani www.severnisij.si.

Med geomagnetnim viharjem se obroč polarnega sija razširi in polarni sij je viden dlje od polarnih območij proti ekvatorju. Močnejša, kot je geomagnetna nevihta, dlje proti ekvatorju je viden polarni sij.

Severni sij je svetloba, ki jo oddajajo atomi in molekule v ozračju po trku z nabitimi delci iz sončevega vetra. Pojavlja se v nekaj značilnih barvah, pri čemer je najpogostejša barva zelena. Ta je tipična na severu na Arktiki, Islandiji in v Skandinaviji.

Najmočnejši zabeleženi geomagnetni vihar v zgodovini, znan kot Carringtonov dogodek, se je sicer zgodil septembra 1859. Poimenovali so ga po britanskem astronomu Richardu Carringtonu. Vihar je takrat povzročil številne električne udare na telegrafskem omrežju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta