Utrinek z enega od petkovih protestov.
Spremembam zakonika so sprva nasprotovale vse parlamentarne stranke, tako koalicijske kot opozicijske, a ta teden so ga na odboru za pravosodje poslanci koalicije podprli in predlog nadaljuje svojo parlamentarno pot. Kljub temu, da so mu pred sejo odbora nasprotovale tako vlada, zakonodajno pravna služba DZ, državni svet, ministrstvo za pravosodje, vrhovno državno tožilstvo, sodni svet in odvetniška zbornica. Danes se je na predlagane spremembe javno odzvalo tudi vrhovno državno tožilstvo.
"Po obupanih poskusih, da bi si pridobili še par mesecev poslanske plače, ugodnosti in imunitete, se je njihova pozornost preusmerila na onemogočanje delovanja organov pregona in ščitenje lastnih koruptivnih dejanj pred neizogibnim prihodom volitev," so petkovi protestniki zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
V tem primeru bodo padli številni postopki ...
V Inštitutu 8. marec so potrdili, da bodo v primeru sprejetja dopolnitve kazenskega zakonika v DZ začeli postopek za vložitev pobude za referendum. Predsednika DZ so pozvali, da zakona ne uvrsti na dnevni red seje DZ. Opozarjajo namreč, da dopolnitve kazenskega zakonika legitimirajo gospodarski kriminal in korupcijo.
"Vse skupaj nas spominja na način sprejemanja zakona o vodah, zaradi katerega smo se na referendum odpravili poleti," je dejala direktorica inštituta Nika Kovač.
Izpostavila je še, da je dodaten problem zdajšnjega zakona, da začne veljati takoj ob sprejetju, v tem primeru pa bodo padli številni postopki, med njimi preiskava Teš 6, preiskava afere Trenta, v kateri je obtožen predsednik vlade Janez Janša, preiskava poslov z zaščitno opremo iz prvega vala epidemije covida-19, v katerih je osumljen minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, in še številni drugi postopki, v katere so vpleteni poslovneži, politiki in drugi vplivneži.
Obenem opominjajo, da sprejetje zakona lahko še vedno preprečijo poslanci in poslanke, če glasujejo proti njemu. Sprašujejo pa se, kako je lahko predsednik državnega zbora Igor Zorčič dopustil obravnavo zakona, ki je po mnenju pravne stroke tudi postopkovno problematičen, saj spreminja materijo zakona o kazenskem postopku.
Protestniki opozarjajo, da bi v primeru sprejetja teh sprememb kazenskega zakonika bila v praksi izvedena amnestija "ravno za največje izvajalce gospodarskega in političnega kriminala".
Ob tem sporočajo, da tega ne bodo dopustili, in napovedujejo, da bodo skupaj z ostalimi aktivističnimi organizacijami in širšim zavezništvom civilne družbe nemudoma začeli zbirati podpise za referendum.
Tako bodo tudi danes na shodu opozorili na poskuse vlade in njenih podpornikov, da "s protipravnim spreminjanjem kazenskega zakonika dosežejo zastaranje svojih koruptivnih dejanj v preteklih letih".
Odzvali so se tudi na intervju za indijsko televizijo, v katerem je predsednik vlade Janez Janša govoril tudi o odpiranju tajvanskega predstavništva v Sloveniji in slovenskega v Tajvanu. Menijo, da Janša s tem preusmerja pozornost od ključnih tem.
