Vsi so proti, tudi vlada, a na odboru za pravosodje so Jelinčičev predlog podprli

Odbor Državnega zbora za pravosodje je danes s sedmimi glasovi za in šestimi proti po skrajšanem postopku potrdil predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki ga je vložila SNS. Kot smo že poročali, Zmago Jelinčič Plemeniti, Dušan Šiško in Jani Ivanuša predlagajo skrajšanje trajanja predkazenskega postopka. Poslanci bi tako dopolnili 90. člen kazenskega zakonika, ki govori o zastaranju kazenskega pregona. Določili bi, da kazenski pregon ni več dovoljen po preteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka, če državni tožilec v tem roku ne vloži zahteve za uvedbo preiskave ali ne vloži neposrednega obtožnega akta oziroma obtožnega predloga.

Kazenski pregon pa po mnenju poslancev SNS tudi ne bi bil več dovoljen, če je tožilec vložil zahtevo za preiskavo oziroma vložil obtožne akte, a je od prvega preiskovalnega dejanja policistov poteklo deset let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor tridesetih let, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje; sedem let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad deset let; pet let v primeru storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do vključno desetih let ali denarna kazen. Jelinčič in njegova kolega bi ta določila uporabili tudi za zastaranje kazenskega pregona, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo morebiti sprejetih sprememb in so policisti že opravili prvo preiskovalno dejanje. Torej naj bi po njihovem zakon veljal tudi za nazaj.

Zakonu so nasprotovali vsi, vlada, zakonodajno pravna služba DZ, državni svet, ministrstvo za pravosodje, vrhovno državno tožilstva, sodni svet in odvetniška zbornica. Nekateri od njih so idejo o spremembi zastaralnih rokov so sicer pozdravili, vendar pa so opozorili, da so spremembe vložene v napačen zakon, in sicer se te nanašajo na sam kazenski pregon, ki pa je procesni rok, ki ga določa zakon o kazenskem postopku. Zakonodajno pravna služba DZ je ugotovila, da je predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države in spoštovanjem načela enakosti. Opozorila je tudi, da v primeru sostorilstva predlog zakona implicira presojo teka zastaralnega roka za vsako osebo posebej, kar je v nasprotju z zastaranjem. To je poudaril tudi državni sekretar ministrstva za pravosodje Zlatko Ratej in dodal, da bi takšna zakonska določba predvsem v zapletenejših primerih pomenila amnestijo obdolžencev, predvsem v gospodarskih zadevah. Pridobivanje dokazov je predvsem v mednarodnih zadevah, denimo pri zbiranju bančnih podatkov, izjemno zapleteno in dolgotrajno, je opozorila vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok. Predsednik odvetniške zbornice Janez Starman pa je dejal, da bi bilo smiselno zastaralni rok vezati na izvedbo hišne preiskave ali na zaslišanje policije. Dodal je, da nedvomno podpira razmišljanja v tej smeri, vendar pa je predlog SNS sistemsko problematičen.

"Pri predlagani dopolnitvi gre za nepremišljen in vsebinsko neutemeljen poseg v materialno kazenskopravno zakonodajo, ki nima podlage v statistični analizi podatkov o dolžini teka (pred)kazenskega postopka, niti o številu 'nerazumno dolgih (pred)kazenskih postopkov', niti o okoliščinah, ki bi lahko bile razlog razlog za slednje. Predlagane dopolnitve so tudi v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom ter povsem neprimeren ukrep za preprečevanje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku," so se za Večer pred časom odzvali na vrhovnem državnem tožilstvu. In dodali,da bi predlagana prehodna in končna določba, po kateri naj bi se spremembe uporabljale tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo predlaganih dopolnitev in pri katerih je policija že izvedla preiskovalno dejanje, dejansko pomenila abolicijo kazenskega pregona najzahtevnejših kaznivih dejanj.

Spremembi zakonodaje po predlogu SNS so nasprotovali v opoziciji, a so jih poslanci iz koalicijskih vrst preglasovali. Po potrditvi predloga na odboru za pravosodje so se odzvali v SD, kjer so nad njegovim sprejemom ogorčeni. V sporočilu za javnost so zapisali, da je "mešetarjenje po kazenskem zakoniku", kot si ga je danes privoščila koalicijska večina, skrajno nedopustno in škodljivo ravnanje. "Gre za novo dno "razumevanja" pravne države s strani vladajoče koalicije ter dela t.i. opozicije, ki lahko resno zamaje temelje našega pravnega okvira," so dodali.

V Levici so spomnili, da gre za predlog, ki mu nasprotuje tako strokovna javnost, kot tudi ministrstvo za pravosodje. "S temi spremembami Jelinčič - človek, ki pravi, da je narod glup - dela usluge lastnikom podjetij in managerjem, ki zlorabljajo svoje položaje. Gospodarski kriminal bo s tem nagrajen, ne pregnan," so zapisali v Levici.